sreda, 17. september 2008

Nihče ne zmore napovedati

Stvar naše skromnosti je, da si priznamo, da nimamo nikakršne ideje o tem, kakšen bo osebni avtomobil prihodnosti. Lahko se dogodi, da se bodo za ekonomsko učinkovite izkazale gorivne celice na osnovi vodika in da bo tehnologija na področju akumulatorjev napredovala do takšne mere, da bomo doživeli uvedbo nizkocenovnih, a visoko zmogljivih električnih vozil ali pa hibridov na vtičnice.

Toda tehnološki napredek lahko privede tudi do tega, da bodo superučinkoviti motorji na notranje izgorevanje postali realnost. Morda se bo pojavil napredni celulozni etanol oziroma metanol kot stroškovno najučinkovitejše gorivo prihodnosti. Ali pa bodo morda na programu avtomobili na manj eksotičen pogon, recimo na plinski pogon oziroma vozila na sintetičen pogon (dejansko gre za pretvorbo premoga v tekoče gorivo). Tega preprosto ne more nihče vedeti, razen če ima dostop do neke vrste časovnega stroja.

Poleg tega pa tudi ne moremo odpisati možnosti, da se cene nafte ne bi spet vrnile na zgodovinsko povprečje (kot so se zmeraj), in da bodo avtomobili prihodnosti zelo podobni tem današnjim. Nedavna statistična analiza gibanja svetovnih cen surove nafte med letom 1970 in prvo četrtino leta 2008, ki jo je opravil James Hamilton, ekonomist na UC San Diego, namreč ni potrdila nikakršne statistične značilnosti pomena redkosti na gibanje cene. Avtor tako zaključuje, da »kaže, da sledi gibanje realne cene nafte slučajnemu hodu brez drifta« in odločno poudarja, da »se tu in tam razpravlja o tem, da če ekonomisti delovanje določenega pojava resnično razumejo, potem bi morali biti tudi sposobni napovedati, kakšno bo gibanje tega pojava v prihodnosti. Toda cene nafte so zanimiv primer ekonomske spremenljivke (drug tak primer so cene vrednostnih papirjev na borzi), ki jo moramo biti popolnoma nesposobni napovedovati, če resnično razumemo njeno delovanje.«

Ob vsem tem pa vemo, da imajo ob trenutnih visokih cenah naftnih derivatov in splošni zaskrbljenosti javnosti glede na zanašanje na nafto iz uvoza in emisije toplogrednih plinov tržni igralci tako sredstva kot tudi motiv, da začnejo še več investirati v raziskave. Kakšna je torej potem potreba po pravilu »korenčka in palice«?

Uporaba »finančnega korenčka« – milejši izraz za davkoplačevalske dolarje – za spodbujanje teh investicij v raziskave korporacijam omogoča, da za zasledovanje svojih ciljev uporabljajo moje prihodke. To pomeni, da za plačilo stroškov, ki bi jih sicer morali pokriti lastniki korporacije sami, uporabljajo sredstva iz državne blagajne.

Uporaba »regulacijske palice«, s katero bi vnaprej podprli točno določene geološke, demografske in tehnološke projekte, vpeljuje možnost napake. Če se recimo državna predvidevanja izkažejo za napačna, se bodo nove industrije razvijale počasneje, kot bi se sicer, kar bi povzročilo izgubo časa in denarja za razvijanje izdelkov, katerih razvoj vodi zgolj v slepo ulico.

Sam mislim, da bi se večina ljudi strinjala z mano, da so proizvajalci avtomobilov primarno zainteresirani za proizvajanje dobička. Mislim tudi, da se ne bom posebej izpostavljal, če trdim, da je najboljši način za to proizvodnja avtomobilov, ki si jih ljudje želijo kupiti. Če bodo cene nafte nadaljevale z rastjo in se bodo akumulatorji in gorivne celice izkazale za boljše, bodo kupci želeli kupovati takšne vrste avtomobilov. In avtomobilski proizvajalci bodo (v želji po dobičku) napravili vse, da bodo takšne avtomobile tudi naredili in vsi bomo na boljšem. Toda, če se bodo v prihodnosti cene nafte vrnile na svoje zgodovinsko povprečje ali pa se bodo na katerikoli črti znanstvenega raziskovanja razvila nova znanstvena dognanja, bi takšno politično preganjanje naredilo več škode kot koristi.

Sam neizogibno ne sovražim subvencij in državne regulacije. Toda na področju avtomobilske industrije in energije gojim do njene uporabe velik dvom, zaradi dveh dobrih razlogov. Prvič, dvomim v sposobnost politikov, da se zoperstavijo dobro organiziranim interesnim skupinam, ki so pod pretvezo reševanja družbenih problemov zelo spretne pri nepoštenem delovanju na trgu v škodo vseh nas (poglejte ves zapravljen čas in denar glede nesmiselnega delovanja okrog etanola). Drugič, dvomim v vsevednost političnih planerjev, ki se delajo, da s smešno gotovostjo poznajo prihodnost na preštevilnih težko napovednih znanstvenih in ekonomskih področjih.

Jerry Taylor

z dovoljenjem LA Times objavljeno v Tribunalu, 18. septembra 2008

Št. komentarjev: 0:

Objava komentarja

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domača stran