Intervju z Marianom Tupyjem - Irska zavrnitev Lizbonske pogodbe

CB: Irska je zavrnila reformo Evropske unije, ki bi okrepila centralizacijo moči v Bruslju.

MT: Pri Lizbonski pogodbi gre dejansko za čisto kopijo evropske ustave, ki so jo leta 2002 na referendumu zavrnili Francozi in Nizozemci. In po porazu predlagane evropske ustave, so se evropske elite odločile, da bodo ponovno poskusile s projektom. In sicer tako, da Evropejcem ne bodo omogočile, da glede evropske ustave neposredno izrazijo svojo voljo. Preprosto so jo preimenovali v Lizbonsko pogodbo, ki jo zdaj poskušajo speljati kar skozi nacionalne parlamente. Razen na Irskem, kjer ustava zahteva, da je treba pri vsaki takšni pogodbi imeti referendum. Irska vlada je bila torej prisiljena, da omogoči referendum, zdaj pa lahko vidimo, kaj se je zgodilo.

CB: Na Irskem je bilo mnogo več denarja potrošenega za kampanjo v prid sprejemu pogodbe kot za kampanjo proti. Pa vendar, kaj je privedlo Irce do zavrnitve?

MT: Izredno pomembno je, da razumemo obseg nezadovoljstva med ljudmi v Evropi glede tega, v katero smer se razvija Evropska unija. Kampanja »ZA« je resnično imela za seboj celotno politično elito. In kampanja »PROTI« je bila zelo, zelo podhranjena, kar se tiče denarja. Kljub temu, da je celoten državni aparat podpiral kampanjo ZA, ti niso uspeli zmagati. Kampanja »PROTI« je slavila zaradi številnih razlogov. Eden izmed njih je ta, da irsko mnenje le slika pogled mnogih drugih Evropejcev, ki niso imeli priložnosti, da bi izrazili svoje mnenje glede pogodbe; tega, da bo vse več in več odločitev centraliziranih v Bruslju, kjer politične elite niso podvržene takšnim pritiskom demokratičnega procesa, kot je prisoten v vsaki izmed posameznih držav. – ali tukaj kaj manjka? Povedano z drugimi besedami, Bruselj pridobiva vse več pristojnosti in odloča o vse več in več stvareh, ne da bi za karkoli bil odgovoren. Evropa resnično izgublja svojo demokratično naravo in se sprevrača v tehnokracijo evrokratov, ki sedijo v Bruslju. Tako je zelo hipokritično od evropskih vodij, da po svetu ostalim predavajo o demokraciji in jim očitajo pomanjkanje demokratičnega vladanja, sami pa doma spodjedajo demokracijo vse povprek.

CB: Glede porazov na referendumih politične elite ne odnehajo kar tako in se vedno znova vračajo k vprašanjem. Lahko kaj takšnega pričakujemo tudi na Irskem?

MT: Poglejte, če verjamete ali ne, še preden so bili objavljeni uradni rezultati irskega referenduma, že so se pojavili nekateri, ki so namigovali na to, da bodo Irci morali iti preprosto še enkrat na volitve, dokler ne bodo izglasovali pravega rezultata. Veste, če slišite kaj takšnega v komunističnih … To nekako izzveni kot nekaj, kar bi pričakovali v Sovjetski zvezi ali pa Zimbabveju. Poglejte, ljudje naj ne bi volili pravilno, pa bodo morali za to iti še enkrat na volitve. Ljudje se preprosto ne zavedajo, kje leži pravi interes političnih elit. To je zelo, zelo uničujoč znak, ki kaže na to, kako globoko so se politične elite Evropske unije pogreznile. In preprosto bomo morali počakati in videti. Mislim, da obstajajo dobre možnosti za to, da se bo proces ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljeval. In ko bodo vse države speljale pogodbo skozi svoje državne parlamente, se bodo politični voditelji vrnili k Ircem in jim dejali: »Zakaj ne bi imeli še enega referenduma?« Podobno, kot so ga, recimo, imeli Nizozemci. Sicer so pa tudi Irci že bili prisiljeni voliti dvakrat. To je torej moja prognoza, kako se bo celotna stvar odvila in to bo obenem testament prezira političnih elit v Evropi, ki ga imajo do ljudi in njihovih demokratičnih želja.

Marian L. Tupy je politični analitik pri Center for Global Liberty and Prosperity na Cato Institute
Intervju z Marianom L. Tupyjem je opravil Caleb Brown.

objavljeno v Tribunelu, 26. junija 2008