Bogati bodo bogatejši, revni bodo revnejši

Zgrozim se, ko slišim izjavo, da bogati postajajo vse bogatejši in revni vse bolj revni in da je to skrajno nedopustno stanje, ki vodi v propad družbe, zaradi česar je takšna razlikovanja z večjim prerazdeljevanjem bogastva treba preprečiti.

ALI LJUDEM DENAR MANEKENKE PRIPADA BOLJ KOT ONA?
Ko sem se pred dnevi sprehajal po Ljubljani, sem pri Tromostovju naletel na skupino prisrčnih deklet, med katerimi je ena s svojo manekensko postavo še posebej izstopala. Seveda je zaradi tega pritegnila pozornost mnogih naključnih sprehajalcev. Trenutek zatem sem na Kongresnem trgu, kjer sem imel parkiran avto, naletel na povsem novega športnega mercedesa, ki je prav tako pritegnil pozornost mnogih mimoidočih. Ko sem na poti domov razmišljal o obeh dogodkih, sem se v povezavi z bogatimi in revnimi ter s tem, da bi verjetno vsakdo želel imeti tako mercedesa kot tudi mlado lepotico, spraševal, kaj (ali sploh kaj) ljudem pripada in do česa so upravičeni. Ključna se mi je zdela sledeča dilema: če sledimo prepričanju, da je nekomu treba odvzeti denar izključno zaradi tega, ker je bogat, in ga dati nekomu, ki pri svojem delu ni tako uspešen, da med njima ne bo prevelikih razlik v dohodkih, potem bi po istem principu nekomu, ki je bil pri iskanju življenjskega sopotnika uspešen, tega vzeli in ga za neko obdobje dali na razpolago tistemu, ki pri iskanju partnerja ni bil tako uspešen. Tudi v tem primeru z izgovorom, da med njima ne bo prihajalo do prevelikih razlik. Seveda, kot ima vsakdo rad obilo denarja in bogastva, tako ima vsakdo tudi rad lepa dekleta in dekleta postavne moške.
Iz izkušenj je jasno, da če se želi nekdo prikupiti lepi mladenki, bo moral zadostiti nekaterim njenim pogojem. Seveda so ti lahko lažje ali pa težje dosegljivi. Predstavljajte si, da daje punca prednost moškim, ki so visoki vsaj 180 cm, vi pa merite 175cm. Če je to njen osnovni pogoj, potem ne morete do nje na noben način. Če recimo daje prednost zdravnikom, vi pa ste uspešni strojni inženir, je naloga vsaj teoretično dosegljiva, saj se še vedno lahko odpravite študirati medicino in zadostite njenim kriterijem. V tem primeru pač ocenite, ali »korist« imeti izbrano punco odtehta »strošek« študija medicine. Če je odgovor pritrdilen, se odpravite študirati medicino in čez čas izpolnite ta njen pogoj. Seveda pa to še vedno ne pomeni, da jo boste tudi osvojili, saj je v okolju več zdravnikov, ki morda bolje ustrezajo drugim njenim kriterijem.
Tudi pri nakupu avtomobila mora vsakdo zadostiti določenim pogojem. V tem primeru je naloga vsaj na videz bistveno bolj preprosta, saj prodajalec avtomobilov posamezniku pove, koliko je treba zanj plačati. Ko zbere potreben denar, si posameznik kupi avtomobil, dokler pa ne zbere potrebnega denarja, tako dolgo pač ne more kupiti avtomobila.
Vsakdo lahko pride do potrebne količine denarja za nakup avtomobila tako, da se bolj posveti svojemu delu, bodisi da izbere delo višje dodane vrednosti. Seveda je jasno, da bo nek računalniški programer bistveno lažje prišel do zahtevanega zneska, kot pa nekdo, ki opravlja delo nižje dodane vrednosti, v delovnem mesecu pa ustvari ravno toliko, da s plačo poravna življenjske stroške.

BOGASTVO JE CILJ IN NE POT
Kot celotno življenje, tako sta tudi ekonomija in gospodarstvo zelo zapletena dinamična procesa, kjer množica posameznikov vsakodnevno sodeluje v množici med seboj neodvisnih lokalnih interakcijah, ki spontano določajo stanje v gospodarstvu. Ne samo, da vedenje ljudi določa gospodarsko stanje, ampak to povratno nazaj učinkuje na vedenje ljudi, kar zaokroža celoten sistem.
Če bi zavrteli uro v čas Adama in Eve, bi videli, da je bil celoten svet na začetku neposeljen, glede na današnji standard pa so ljudje živeli v hudem pomanjkanju in bedi. Takrat je bilo preživetje edini cilj človekovega obstoja.
Ljudje so sprva vse, kar so pri svojem življenju uporabljali, našli v zemlji; reka, gora, morje ali pa ocean in druge naravne ovire pa so jim predstavljale nepremagljive ovire, ki so določale meje dosegljivega.
Danes so mnoge ovire premagane, podjetni ljudje s svojim znanjem in idejami pa so iz istih surovin, ki se že stoletja nahajajo v zemlji, uspeli narediti izdelke, s katerimi si ljudje lajšajo in bogatijo svoja življenja. Včasih so ljudje zrli v oceane in v njih videli konec sveta. Ko ljudje danes gledajo v oceane, se v njihovih očeh občuti občudovanje do ljudi, ki so ustvarili veličastne ladje. Včasih so ljudje zrli v nebo in občudovali skrivnostnost planetov, danes ljudje ob pogledu na planete pomislijo na letala in potovanja v vesolje.
Ko naletijo na oviro, se mnogi ljudje ob njej ustavijo, drugim pa ovira predstavlja izziv, da jo premagajo. In ti postanejo uspešni in bogati. Ustanovitelj podjetja Apple, Steven Jobs, je 23. oktobra 2001 svetu ponudil majhno napravo z imenom iPhone, ki jo lahko uporabnik uporablja kot mobilni telefon, kot napravo za poslušanje glasbe, gledanje videa, slik, igranja iger, z njim pa je mogoče početi še mnogo drugih stvari. Ker se njegov izum prodaja v milijonih primerkov po vsem svetu, je povsem logično, da je Steven Jobs danes eden izmed najbogatejših ljudi na svetu.
Bogati ljudje so bogati preprosto zaradi tega, ker ustvarijo več in ker ustvarijo tisto, kar ljudje uporabljajo. Če bo podjetje Apple v prihodnosti ustvarilo še več inovativnih izdelkov, s katerimi bo uspešno zadovoljevalo potrebe ljudi, potem se bo bogastvo Stevena Jobsa še povečalo. Če bodo ustvarili manj ali pa bodo potrošniki našli kakšen drug proizvod za zadovoljevanje istih potreb, potem se bo njegovo bogastvo zmanjšalo. V skrajnem primeru, ko nihče več ne bi želel kupiti izdelkov podjetja Apple, bi Steven Jobs, trenutno eden premožnejših zemljanov, lahko tudi bankrotiral in postal revež. Premoženje Jobsa se bo tudi zmanjšalo, v kolikor bo sicer še naprej uspešno zadovoljeval potrebe ljudi, ampak pri tem ne bo racionalen s stroški. Upad in izguba dobička in njegovega premoženja bosta signala, da podjetje izgublja svoj potencial in inovativnost.
Bogastvo ustvarjajo ljudje in nikakor ne nastaja samo zase. Več kot imajo posamezniki idej, večji potencial imajo, da ustvarijo produktivne dobrine in večje bogastvo si lahko tudi obetajo. To je tudi razlog, da je bogastvo med ljudmi neenakomerno porazdeljeno. Ljudje imajo namreč neenakomerno porazdeljene talente, ideje, znanje in druge lastnosti, tudi srečo, ki pomenijo nujni predpogoj uspešnosti posameznika.

BREZ BOGATIH POSAMEZNIKOV NI SVETLE PRIHODNOSTI
V okolju uspešnih posameznikov se predvsem pri nas praviloma pozablja na to, da imajo od uspeha posameznikov izjemno korist tudi vsi drugi prebivalci, ki k sami ideji niso prispevali nič. Uporaba iPhona je mnogim ljudem po svetu povsem spremenila in poenostavila njihovo življenje. Iznajdbe prenosnih računalnikov, avtomobilov, letal, aspirina in mnogih drugih izdelkov so neprimerno spremenile in izboljšale kakovost življenja ljudi. Poleg vseh dobrin, ki jih uspešni podjetniki proizvajajo za ljudi, ti v svojih delovnih obratih dajejo ljudem tudi možnost zaposlitve, pri tem pa s svojimi nenehnimi iznajdbami nenehno izboljšujejo delovne pogoje zaposlenih, kakor tudi njihove plače. Samo uspešni podjetniki lahko izplačujejo visoke plače in samo uspešni podjetniki so sposobni skrbeti za udobne delovne pogoje svojih zaposlenih. Nenazadnje pa uspešni podjetniki plačujejo tudi davke in druge prispevke.
Bogastvo ljudi je pokazatelj, da v posameznem okolju poteka podjetniška aktivnost, kakor tudi to, da v nekem okolju živijo ambiciozni, produktivni, predvsem pa inovativni ljudje. To je znak, da je v takšnem okolju mogoče uspeti. Poleg tega so zunanji učinki bogastva visoki za vse sloje prebivalstva, kar je dober znak za vse ljudi. Sicer se je treba zavedati, da je bogastvo cilj in posledica vlaganja napora in kot takšna ni skupno dobro.
Kakor ima spodbujanje bogastva ljudi ogromne pozitivne učinke, tako ima omejevanje kopičenja bogastva lahko močne negativne posledice, ki prav tako prizadenejo vse sloje prebivalstva, in še najbolj tiste revne, katerih življenje je odvisno od inovativnosti drugih. Ti namreč nimajo možnosti delati v uspešnih podjetjih, zaradi česar so njihove plače nižje, njihovi delovni pogoji pa neprimerno slabši, kot bi bili sicer. Konec koncev pa se v neuspešnih okoljih ljudem – potrošnikom bistveno zmanjša možnost izbire nakupa, kar bistveno zniža njihovo kakovost življenja.Na vsakem posamezniku je torej odločitev, o čem bo mislil, ko bo naslednjič slišal uvodno reklo o bogatih in revnih. Vsak posameznik si mora tudi odgovoriti, ali je za to, da bi si uspel priboriti pozornost lepe mladenke in dosego lastne uspešnosti pripravljen tudi sam kaj investirati, ali pa se mu zdi, da bo ob lastni pasivnosti kaj bolj srečen, če tudi nihče okoli njega ne bo uspel pritegniti pogleda lepotice. Seveda pa mora vsak, ki podpira prisilno prerazdeljevanje denarja od bogatih k manj bogatim z izgovorom »uravnavanja socialnega ravnovesja« upoštevati tudi to, da mu s povsem istim argumentom kaj hitro lahko nekdo poda zahtevo, da si za kakšen dan vzame njegovega partnerja.

Matjaž Steinbacher

objavljeno v Tribunalu, 20. marca 2008