Dogodivščine Jonathana Gullibla
Merilec aplavzov
Luč reflektorja je posvetila na prazen oder in v množici se je zaslišalo šumenje. Nekdo je pričel z enakomernim ploskanjem in ostali so se mu pridružili. Po celotnem prostoru se je razlegalo navdušenje in donenje. Končno se je na odru pojavila robustna figura z bleščečimi, smolnato črnimi lasmi. Njegova obleka je bila okrašena z bleščečimi zlatniki, nosil pa je najbolj bedast nasmešek, kar jih je Jonathan kadarkoli videl. Kakor maček je možak skakal po odru sem in tja ter pozdravljal občinstvo.
»Dobrodošli, dobrodošli, dobrodošli! Ime mi je Zabavljač Phil in navdušen sem, da imamo danes tukaj na naši predstavi z naslovom 'Za vas gre!' tako čudovite ljudi, kot ste vi. In to kakšen dogodek imamo za vas. Uganili ste, nekoliko kasneje se bomo pogovarjali s Kandidatom!« Pičlo oblečene ženske, ki so stale na obeh straneh odra, so pričele z divjim mahanjem rok in vso občinstvo se je razpočilo v gromek aplavz.
»Hvala, hvala, najlepša vam hvala. Še prej imam za vas prav posebno gostitev. Tukaj z nami nocoj je nihče drug kot predsednik Volilne komisije Korumpa, ki nam bo razložil revolucionarno nove volilne postopke, o katerih vsi toliko slišimo.« Na tej točki se je gostitelj obrnil in s široko iztegnjeno roko proti odru zakričal: »Pozdravite prosim doktor Julijo Pavlov!«
Vsi na in ob odru ter vso občinstvo so ponovno silovito zaploskali in ob tem navdušeno žvižgali in vzklikali. Zabavljač Phil je pozdravil dr. Pavlovo in z roko nakazal tišino. »Lepo, lepo, dr. Pavlova, očitno ste si v zadnjih letih izgradili precejšnjo skupino privržencev.«
»Hvala Phil,« je odvrnila. Dr. Pavlova je nosila debela očala, oholo sivo obleko, njen skoraj kvadratast obraz pa je bil videti hladno samozavesten. »Dejala bi, da moja priljubljenost znaša 5,3.«
»Hej, hej, tukaj pa ste me dobili,« je dejal gostitelj. Pomočnice na odru so ponovno vzplapolale in vsi v občinstvu so se narahlo zakrohotali. »Kaj mislite s priljubljenostjo 5,3?« jo je vprašal Phil.
»Torej,« je rekla dr. Pavlova, »s sabo imam uradni merilec aplavzov. Enega vedno nosim s sabo. Pokaže mi stopnjo navdušenja, ki ga kažejo množice ljudi.«
»Ljudstvo, ali ni tole neverjetno?« Na znak je vsa množica ponovno vneto zaploskala.
Ko se je hrup polegel, je dr. Pavlova nadaljevala: »To je bilo približno 2,6.«
»Neverjetno!« je rekel gostitelj. »Kaj nameravate početi z merilcem aplavzov? Ali ga boste uporabili pri naslednjih volitvah?«
»Točno tako, Phil. Volilna komisija Korumpa je odločila, da štetje glasov ni dovolj. Pri določanju morale, moči, bogastva in pravic številke niso dovolj. Menimo, da bi pri tem morali upoštevati tudi stopnjo navdušenja.«
»To je neverjetno!« je zavpil Zabavljač Phil. Vsi so se razpočili v aplavz.
»4,3,« je pri sebi dejala dr. Pavlova.
»In kako boste to izvedli, doktorica?«
Privzdignila je svoje debele obrvi nad očala, na njenem ostrem obrazu pa so se prikazala prva znamenja nasmeška. »To bo prvo leto, ko bomo na volitvah v mestu uporabljali merilce aplavzov. Namesto izpolnjevanja glasovnic bodo volivci zaploskali, ko se bo ob imenu njihovega kandidata zasvetila lučka.«
»In kaj o teh volilnih novostih menijo kandidati?« je vprašal Phil.
»Oh, oni to občudujejo, Phil. Očitno svoje volivce že pripravljajo na spremembe. Ure in ure obljubljajo, kako bodo v dobro svojih podpornikov zapravljali denar drugih ljudi in njihove obljube vedno znova doživijo velik uspeh.«
»Torej, najlepša hvala, da ste bili nocoj z nami in da ste nam dali vpogled v boljši jutri. Obiščite nas še kaj. Dame in gospodje, naj vas slišim za dr. Julijo Pavlov!«
Ko se je aplavz končno polegel, je gostitelj ponovil s kretnjo roke proti zadnjemu delu odra. »In sedaj je napočil trenutek, ki ga vsi nestrpno pričakujete. Da, neposredno sredi zelo naporne kampanje je tukaj z nami Kandidat Joe! Naj vas slišim!«
Kandidat Joe je gibčno in z obema rokama iztegnjenima v zrak prišel na oder in se ves žareč poklonil občinstvu. Oblečeno je imel čvrsto obleko z belimi in črnimi kockami. Jonathanu se je zazdelo, da tako črnih las in svetlečih belih zob še nikdar ni videl. »Hvala Phil. To, da sem lahko danes z vami, enkratni ljudje, je zame resnično velik trenutek.«
»Torej, Joe, enostavno nam morate povedati, v čem je štos zgodbe izza velike zgodbe. Nedavno ste z najbolj vročo novico desetletja vse nas presenetili in prišli na naslovnice. V čem je torej skrivnost?«
»Takoj k bistvu, kajne Phil? To mi je pri vas in vaših predstavah všeč! Vidite, k razmišljanju so me prisilili strahovito visoki stroški političnih kampanj v zadnjih letih. Zaradi tega sem se odločil, da je treba nekaj ukreniti. Trdno sem prepričan, da si volivci tega čudovitega otoka Korumpa za isto ceno zaslužijo nekaj več. Tako sem ustanovil Stranko Vseh.«
»Stranka Vseh! Kako čudovita ideja! Celo svoje lastno ime ste spremenili, ali ne?«
»Tako je, Phil. Z mojim pravim imenom, Elihu Root, nikdar ne bi mogel postati resnični ljudski kandidat. Treba je zakriti korenine …« Ta nenapovedana besedna igra je iz prisotnih, tudi iz Phila in Joeja, izvabila naval smeha in krohota. »Resnično, Phil,« je nadaljeval Joe, »če želiš biti kredibilen, je treba ugajati širokim množicam.«
»Kaj vse počnete, da razširjate vaš program, Joe?«
»Stranka Vseh bo kmalu imela osnovne črno-bele plakate, našitke, letake, ki bodo na voljo na vseh lokalnih izpostavah. Upamo, da bomo z našimi idejami običajen proračun znižali za polovico.«
Zabavljač Phil ga je prekinil: »Toda, ali imate svoj program?«
»Seveda, tako kot vsaka druga stranka,« je dejal Joe. Z roko je segel v žep svoje kockaste obleke in iz njega potegnil snop papirja. »Tukaj je naša Bela knjiga o zdravstvu in Bela knjiga o revščini.«
»Toda, Joe, tukaj na teh papirjih ni videti ničesar,« je z nezaupljivim izrazom na obrazu rekel Phil. Beli knjigi sta bila navadna kosa belega papirja.
»Ravno v tem je ves čar, Phil. Ali ne razumeš? Zakaj bi zapravljali čas z obljubljanjem vsega vsakomur? Zakaj ne bi volivci sami izpolnili teh papirjev? Obljube in izvedba ostajajo seveda nespremenjeni, vendar prihranek je v stroških tiskanja.«
»Kako genialno! Medtem ko drugi samo govorijo o zniževanju stroškov predvolilnih kampanj, ste vi resnično nekaj naredili za to. Torej, naš čas se izteka. Ali lahko povzamete bistvo vaše stranke?«
»Seveda, Phil. Stranka bo počasi prisotna po vsem otoku. Geslo Stranke Vseh je: 'Verjamemo v to, v kar verjamete vi!'«»Najlepša hvala, Joe. Dame in gospodje, dajmo prosim visokih 5,5 za Joeja Kandidata, genija predvolilnih kampanj!«
Ken Schoolland
objavljeno v Tribunalu, 21. februarja 2008
Št. komentarjev: 0:
Objavite komentar
Naročite se na Objavi komentarje [Atom]
<< Domov