Indeks ekonomske svobode

Liberalizacija trgovine med članicami Evropske unije predstavlja ključno komponento ekonomske svobode in je pripeljala do izjemnih stopenj gospodarske rasti. Nekateri gledajo na Evropo kot na konkurentko ZDA. Mislim, da je to zgrešen pogled. Osebno ju vidim kot partnerja pri ustvarjanju družb, ki so bolj zdrave, močnejše in bolj napredne kot katere druge, ki bi jih lahko našli kjerkoli na zemlji. Mislim, da smo partnerji pri tem ustvarjanju in partnerji pri širjenju teh idej drugim po vsem svetu. Od nekdaj velja, da vsake velike spremembe v katerikoli družbi prinašajo določene bolečine, tudi če so končne koristi zelo velike. Ljudje imajo lahko različna mnenja, kako stvari najbolje izpeljati. In seveda imamo včasih različna mnenja. Ampak naše prijateljstvo in zavezništvo bo ostalo. Ne skrbi me, da bi združena Evropa postala Evropa, ki bi se ločila od ZDA. Temeljni dogovor o naših skupnih vrednotah je pač premočan.
Kljub temu me skrbi glede treh dejavnikov, ki se tičejo evropskega združevanja in ki bi lahko ogrozili naša skupna prizadevanja za napredek. Skrbi me, da bi združena Evropa morda postala Evropa, ki bi podlegla birokraciji. Evropa, ki bi se v ekonomski rigidnosti, preveliki regulaciji ali celo politični korektnosti izgubila. Skrbi me, da bi združena Evropa lahko izgubila sposobnost ali voljo, da bi se hitro odzivala na varnostne izzive, ki smo jim priča širom sveta. Nenazadnje, to je nekoliko v nasprotju s tem, kar sem pravkar rekel. Skrbi me, da bi združena Evropa, ki trenutno še nima natančno izdelanih političnih kriterijev lahko sprejela kakšno prenagljeno ali napačno odločitev glede novega napredka, novih izzivov, novih tem, takšnih, kot je recimo globalno segrevanje. Skrbi me, da bi lahko imeli odločitve, ki bi bile premočne, prenagljene in nezadostno proučene.
Nisem danes tukaj, da bi govoril o teh izzivih, ampak bi raje proslavljal eno izmed stvari, ki nas združujejo. In to je naša zavezanost k ekonomski svobodi. Od 1995-ega leta dalje Heritage Foundation in Wall Street Journal spremljata napredovanje svobode po svetu preko indeksa. Tako izgleda v knjižni obliki. Prav tako je na voljo na CD-ju in on-line. Na internetni strani Indeksa heritage.com imamo skoraj 50.000 obiskovalcev na mesec. Obiskovalcev iz 75 držav sveta. Indeks si lahko presnamete in v celoti je dosegljiv na spletni strani. Dostop imate tudi do vseh naših podatkov, vseh izvirnih podatkov, ki smo jih uporabili. Lahko si ga presnamete, lahko ga pošiljate dalje, lahko uporabljate naše raziskave in naše zaključke. To delamo z namenom, da bi ljudem, kot ste vi, po vsem svetu indeks približali kot uporaben raziskovalni pripomoček pri različnih vrstah znanstvenih prispevkov.
Pomembnost ekonomske svobode, tako za položaj ljudi, za njihovo razpoloženje, je tisto, kar nas žene pri ustvarjanju indeksa. Naš cilj je narediti sistematično empirično mero za merjenje ekonomske svobode v državah sveta. Indeks ekonomske svobode merimo v desetih različnih kategorijah: svobodno podjetništvo, svoboda trgovanja, fiskalna svoboda, obseg države, monetarna svoboda, svoboda investiranja, finančna svoboda, lastninske pravice, varnost pred korupcijo in svoboda trga dela. Podatke uporabljamo iz neodvisnih in zunanjih virov. Podatke uporabljamo od ustanov, kot so Svetovna banka, Transperancy International. V bistvu je ocena pri svobodi pri korupciji v celoti dobljena iz Transperancy International.
V indeks smo prav tako vključili gostujoča poglavja priznanih profesorjev iz področij ekonomske svobode. Po mojem mnenju je za slovensko izkušnjo še posebej relevantno poglavje 3, ki govori o ekonomskem dohitevanju. Govori o nekaterih dejavnikih, ki so potrebni za preboj bodisi zelo revnega gospodarstva, ali gospodarstva, ki se nahaja v tranziciji, kot je slovensko, povsem v vrh razvitih gospodarstev sveta.
Ena pomembnih stvari glede globalizacije in hitrega gospodarskega napredka je, da naše podatkovne baze postajajo vse boljše. Vsako leto stremimo k temu, da bi izboljšali podatke in metodologijo, kjer je to potrebno. Vsekakor lahko odgovorim na vprašanje o katerikoli letošnji metodološki posodobitvi. Mislim, da je bila največja sprememba narejena pri svobodi trgovanja. Posebej si prizadevamo oceniti necarinske ovire pri poslovanju mnogo bolj previdno. In kot rezultat smo sposobni podati mnogo boljšo oceno svobode trgovanja za mnoge države. Prehodno smo pri mnogih državah izpuščali te necarinske ovire. Letos jih izpuščamo bistveno manj, saj učinke merimo mnogo skrbneje. Pomembne revizije podatkov so bile narejene pri publikaciji Svetovne banke Doing Business, ki je naš primarni vir pri ocenjevanju svobode trgovanja. In to je prineslo nekatere spremembe pri ocenah. Ko naredimo takšne metodološke revizije, popravimo tudi ocene za vsa pretekla leta. Vsekakor ne moremo popraviti tega, kar je bilo natisnjeno v predhodnih izdajah knjig. Lahko pa spremenimo tisto, kar je na voljo preko interneta in v naših bazah podatkov. Tam tudi najdete najaktualnejše podatke.
Letošnji indeks ocenjuje 157 držav. Pri razvrščanju držav uporabljamo najnovejše podatke, ki jih lahko dobimo. Ti pokrivajo zadnjo polovico leta 2006 in prvo polovico leta 2007. Povprečna ocena ekonomske svobode za vse države sveta je 60,3. Hong Kong je dosegel najvišjo oceno – zdravih 90,3. Slovenija je, žal mi je, da povem, dosegla komaj 75. mesto z oceno 60,6. To je samo 0,3 odstotne točke bolje od svetovnega povprečja. Med najboljšimi najdemo Hong Kong, Singapur, Irsko, Avstralijo, ZDA, Novo Zelandijo, Kanado, Čile, Švico in Veliko Britanijo, med najslabšimi pa Severno Korejo, Kubo, Zimbabve, Libijo, Burmo, Turkmenistan, Iran, Belorusijo, Bangladeš in Venezuelo. Mislim, da že sam pogled na obe skupini povsem pojasni celotno sliko. Za svet kot celoto velja, da se raven ekonomske svobode ohranja; ne nazaduje in se ne povišuje. Prišlo je do nekaterih vidnejših regionalnih sprememb v obe smeri, pozitivno in negativno.
Vsaka regija ima vsaj eno izmed 20 najsvobodnejših gospodarstev, vendar polovica najsvobodnejših držav prihaja iz Evrope. Svobodne in večinoma svobodne države so Irska, Švica, Velika Britanija, Danska, Estonija, Nizozemska, Islandija, Luksemburg, Finska in Belgija. Pet med najboljšimi prihaja iz azijsko-pacifiške regije: Hong Kong, Singapur, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska. Tri prihajajo iz obeh ameriških kontinentov: ZDA, Kanada in Čile.
Ekonomska svoboda deluje v vsakem delu sveta, v vsaki kulturi. Države, ki so letos najbolj napredovale, prihajajo iz arabskega sveta, Egipt, ki se je od lanske ocene povzpel za 21 mest. Podsaharska država Mauritius, ki se je povzpel za 14 mest in si je uspel priboriti mesto med najboljšimi dvajsetimi. To je prvič za podsaharsko afriško državo. V bistvu velja to prvič za katerokoli afriško državo. In povsem smo prepričani, da ta dosežek predstavlja začetek nečesa, kar lahko vodi do mnogo večjega ekonomskega napredka in blaginje na afriškem kontinentu. Tretja država, ki je najbolj napredovala, je Mongolija. Izvedli so davčno reformo in uvedli enotno davčno stopnjo ter močno zmanjšali potrošnjo države. Sicer še ne dosegajo ravni Hong Konga ali Singapurja, ampak kažejo bistven napredek in gospodarsko rast ter rast domačega proizvoda.
Na drugem repu skale so tri države, ki so najbolj nazadovale v ekonomski svobodi in so izgubile največ ekonomske svobode: Gvajana, Bangladeš in Venezuela.
Glede globalne porazdelitve ekonomske svobode je Slovenija točno na sredini, v bistvu skoraj natančno na sredini. Kar se tiče Evropske unije, pa se Slovenija, na žalost, uvršča zelo skromno. Uvrščena je na komaj 33. mesto med 41. državami. Slovenija uživa visoko raven svobodnega podjetništva, svobode trgovanja, monetarne svobode in svobode pred korupcijo. Spodbujene so tuje investicije; mislim, da se je zmanjšala raven omejevanja investiranja in omejevanje pritoka tujega kapitala. Davčne reforme so gospodarstvo naredile nekoliko konkurenčnejše. Davčna svoboda pa se je letos nekoliko dvignila zaradi znižanja davčnih stopenj.
Slovenski gospodarski uspeh jasno ilustrira vse koristi, ki jih prinaša svobodna trgovina in več ekonomske svobode, ki spodbuja podjetniške aktivnosti navadnih ljudi. V primerjavi z njenimi partnericami v EU, mora Slovenija pospeševati svoj prehod v gospodarstvo, ki bo bolj gibljivo in bolj učinkovito.
Naj izpostavim tri področja, kjer Slovenija zaostaja za njenimi sosedami iz EU. Prvič: celotna potrošnja države, ki seže preko 45 odstotkov BDP. Ne bom ponujal nobenih navodil, ampak želim le poudariti področja, kjer se Slovenija razlikuje od partneric in sosednjih držav. Drugič: jamstva vlade, da izpolni svoje načrte glede prodaje državnih podjetij. Odpor do prodaje dobičkonosnih podjetij pušča Slovenijo z mnogo višjim javnim sektorjem, kot ga imajo druge evropske države. In končno, trg delovne sile je v Sloveniji zelo rigiden, če ga primerjamo z mnogimi evropskimi državami. Dejansko je slovenska ocena na področju trga delovne sile ena najnižjih med ocenami svobode trga delovne sile med evropskimi državami. Kar želim povedati, je, da je v Sloveniji mnogo težje zaposliti in odpustiti posameznega delavca, poleg tega pa je tudi mnogo težje prilagoditi delovne ure zaposlenih, kot je to mogoče v katerikoli drugi državi v Evropi.
Vprašate se lahko, zakaj je vsak od teh dejavnikov pomemben? Pomembne ugotovitve iz naših raziskav iz leta v leto so, da ekonomska svoboda vodi v napredek. Splošno pravilo je zelo preprosto: višja je raven ekonomske svobode ljudi, večja je raven dohodka na prebivalca. Mislim, da sledeča slika kaže na to povsem nazorno. Z oceno 60,6 je Slovenija povsem na sredini. Mislim, da je ena bolj zgovornih stvari iz te slike ta, da se Slovenija nahaja v območju, kjer relativno majhno povečanje ekonomske svobode prestavi državo v območje, kjer naklon na sliki, ki kaže dohodek na prebivalca, raste zelo strmo. To pomeni, da bi z majhnimi spremembami ekonomske svobode bili deležni skokovite rasti domačega proizvoda. Slika nazorno kaže na izjemne koristi, ki jih nadaljevanje procesa tranzicije lahko povzroči.
Povprečen dohodek na prebivalca v svobodnih gospodarstvih je več kot enkrat višji od dohodka delno svobodnih držav in več kot sedemkrat višji od dohodka v zatiranih državah. Indeks tudi tokrat pritrjuje temu, da je ekonomska svoboda ključen dejavnik pri ustvarjanju okolja, ki dejansko omogoči živahen razcvet nevidnega kroga podjetništva, inovacij in spodbujanja gospodarske rasti.
To bi resnično želel izpostaviti. Ko se pogovarjamo o ekonomski svobodi, se pogovarjamo o nečem, ki je oboje, pomemben končni cilj, kot tudi sredstvo za dosego drugih ciljev. Svoboda je temeljna človekova pravica. Kjer obstaja ekonomska svoboda, tam se posamezniki odločajo sami zase, kje bodo delali, koliko časa bodo delali, kako bodo trošili in investirali svoja sredstva. Dovoljeno jim je žeti sadove njihovega dela. Dovoljeno jim je imeti v posesti lastnino, ki jo kupijo.
V ZDA to pojmujemo kot pravico do življenja, svobode in prizadevanj za lastno srečo. To je najbolj osnovno filozofsko načelo življenja v ZDA. Ekonomska svoboda je tudi sredstvo za dosego gospodarske rasti in napredka. Relacijo prikazujemo na tej sliki. Ampak je pomembno vedeti, da te ekonomske spremenljivke, kot je BDP na prebivalca, pomenijo več kot samo denar. Odsevajo namreč kakovost življenja ljudi, odsevajo njihovo zdravje, njihove domove, njihove skupnosti in okolje. Gospodarska rast pomeni manjšo smrtnost otrok, daljše in bolj zdravo življenje in močno zmanjšanje revščine. Zelo je moderno v nekaterih krogih govoriti o nujnosti zmanjševanja ekonomske svobode z namenom, da bi pomagali revnim. Celo v demokratičnih ureditvah je stvarnost takšna, da gredo državne intervencije v gospodarstvo skoraj vedno v dobrobit bogatih in elit v družbi. V naravi našega političnega procesa je, da bogati govorijo z zelo glasnimi in vplivnimi glasovi. Bogati bodo skoraj vedno našli poti, da bodo države ukrepale skladno z njihovo voljo. Revnim svoboda, in še posebej ekonomska svoboda, daje največje upanje.
Na žalost, kot kaže v Indeksu ekonomske svobode, je približno dvema tretjinama prebivalcem sveta onemogočeno, da bi koristili ugodnosti ekonomske svobode. Ljudje, ki so ujeti v nesvobodnih gospodarstvih, iščejo priložnosti, a najdejo samo ovire, korupcijo, povečevanje birokracije ali celo povsem odkrito ropanje njihovega premoženja in znanja. Naše upanje je, da bo Indeks ekonomske svobode pomenil orodje, ki bo tem ljudem pomagalo pretrgati okove ekonomskega zatiranja, ki jih ovirajo. Še posebej upamo, da bo pomagal spodbuditi prebivalce demokratičnih držav, kot je Slovenija, da bodo pritisnili na svoje vodje k spremembam politik, ki jih bodo prestavile v območje najbolj naprednih družb sveta. Vodje, ki se bodo zavezali k širjenju ekonomske svobode, bodo ljudem v svojih državah prinesli boljši življenjski standard, vsakodnevna življenja ljudi bodo bolj zdrava in bolj stabilna, prihodnost ljudi pa prihodnost svetlih obljub.

Terry Miller

objavljeno v Tribunalu, 7.2.2008