sreda, 23. januar 2008

Ekonomska svoboda in nova ekonomska paradigma

Bo uveljavitev ekonomskih svobod omogočila našo [op. p. črnogorsko] pot do blaginje? Ali je rast ekonomskih svobod pot do napredka? Ali je svoboda v jedru novega razumevanja razvoja?
Nov ekonomski sistem Črne Gore temelji na ideji in konceptu ekonomske svobode.
Osnova novega gospodarskega razvoja Črne Gore leži v spodbujanju podjetništva in inovativnosti, usmerjenih v razvoj, ne v makroekonomsko stabilnost. Gre za koncept podjetniškega gospodarstva in ne prerazdeljevalnega ali socialnega gospodarstva; koncept, ki se osredotoča na povezavo med ekonomskim razvojem in zasebnim kapitalom, ki nadomesti državna podjetja in zaščitniške politike. Gre za koncept, ki skuša kolikor se le da globalizirati črnogorsko gospodarstvo ter ga narediti za vitalen del svetovnega gospodarstva.
Ali je ta pristop ustrezen in ali bo dejansko popeljal naše gospodarstvo nasproti napredku? Ali morda ne vodi v revščino in osamitev Črne Gore, o čemer govorijo njegovi nasprotniki?
Če se želimo izogniti kvazi političnim razpravam, moramo ti dve »alternativi« preučiti v kontekstu razvojnih megatrendov v ekonomski teoriji in praksi sodobnega sveta. Z drugimi besedami, »alternativi« moramo preučiti v kontekstu prihodnosti, ki se je že pričela.
Kaj je bistvo ekonomske svobode? To sta svoboda posameznikov, da opravljajo posel (služijo denar) in prepričanje, da je podjetništvo ključni dejavnik družbenega razvoja in bogastva ljudi.
Ideja ekonomske svobode je v nasprotju z idejo njenih nasprotnikov, ki trdijo, da je država, se pravi nacionalna država, ključni dejavnik razvoja neke družbe.
Naše razumevanje ekonomske svobode se začne pri preobrazbi nacionalne države v državo, ki bo sposobna razumeti nove razvojne trende. Koncept ekonomske svobode, ki ga želimo uveljaviti, zahteva preobrazbo klasične države kot vladarja družbe v državo kot zgolj eden izmed mnogih delov družbe. Za nas pomeni družba mnogo več kot samo državo in ravno od države dalje se začnejo ekonomske svobode. To je seveda v nasprotju z idejo, da je država gospodar oziroma kar lastnik družbe, se pravi, da mora vsakemu posamezniku v družbi priskrbeti delo in plačilo oziroma vsakemu podjetju kupce in trg. Naš pristop je drugačen od prepričanja, da je država bog in da je poslana od boga.
Katerega izmed obeh pristopov bi torej morali v Črni Gori uporabiti? Po mojem mnenju sta pri odločitvi o tem pomembni dve dejstvi. Prvič, obstoj svetovnega gospodarstva. In drugič, velikost ter ekonomska moč Črne Gore, tj. 650 tisoč prebivalcev in nekje 2,5 milijarde evrov letne ustvarjene vrednosti.
Ali obstaja možnost, da bi v med seboj vse bolj povezanem svetu ohranili zaprto in samozadostno gospodarstvo? In, ali majhnost Črni Gori sploh dovoljuje zaprt in hkrati konkurenčen gospodarski sistem? Po mojem mnenju obe dejstvi pozivata k nujnosti popolnega odprtja Črne Gore. Odprtost je bistvo ekonomske svobode.

Zakaj je ekonomska svoboda tako pomembna?
Ekonomske svoboščine pomenijo most, ki pelje v svetovno gospodarstvo, na globalno prizorišče, kot pravi Ohmai. Sprejeti moramo dejstvo, da se je globalizacija že začela. Za racionalnega posameznika tako ni več vprašanja globalizacija da ali ne, kvečjemu kaj sledi. Bill Gates je denimo opozoril, da se spremembe v sodobnem svetu pojavijo na vsakih 10 let. Kako se torej spoprijeti z realnostjo in v svetu nenehnih sprememb biti hkrati uspešen? Kako lahko postanejo posameznik, podjetje ali država uspešni? Ali je iz preteklosti moč razbrati tista sporočila, ki bi bila pomembna za razumevanje ideje ekonomske svobode?

Nauki in sporočila preteklosti
Zakaj so nekatere države bogate, medtem ko so druge revne? Napredek in razvoj zahtevata iniciative, te pa nikoli ne padejo z neba. Obratno, iniciative praviloma vedno trčijo ob ovire. Danes so razvite tiste države, ki so ovire novim iniciativam odpravile. Iniciative vodijo k zasebni lastnini in krepijo institucije, temelječe na zasebni lastnini. Zasebna lastnina omogoča omejitev moči vladarjev in zmanjšanje njihovega nasilja. Na kratko, danes so uspešne tiste države, ki poveličujejo uspeh, nerazvite pa tiste, ki poveličujejo neuspeh in poraz.

Nauk prihodnosti
Po mojem mnenju so za razumevanje ekonomske svobode pomembne štiri mega spremembe sodobnega sveta: razvoj svetovnega gospodarstva, slabitev nacionalnih držav, nova ekonomska teorija in nov pogled na svet.

Razvoj svetovnega gospodarstva
Zahodne države so postale najrazvitejše zaradi tehnološkega napredka, investiranja v znanje in širitev trgov. Večina teh držav je svoj položaj ohranila do danes. Ampak, je ta vzročna zveza še vedno pomembna? Ali se te države, dirigenti ekonomskega napredka v sodobnem svetu, zavedajo sodobnih trendov in jih upoštevajo tudi v spremenjenih okoliščinah?
Ali Irska in Finska pritrjujeta tem povezavam? Obe sta ubrali pot investiranja v tehnologijo in znanje, se pravi investiranja v ljudi. Obe državi spodbujata svobodno podjetniško aktivnost in sta svoje državljane osvobodili strahu pred tujci in tujim kapitalom. Obe državi sta se znebili mita o pomenu nacionalnih tržišč. Obe državi sta vgradili strategijo, ki se osredotoča na razvoj domačih podjetij, ki prodajajo svoje proizvode na trgih zunaj svojih meja.
Tako je Irska poznana pod blagovno znamko »elektronsko srce Evrope«, medtem ko je Nokia postala simbol finskega uspeha. Finska je naredila še en pomemben korak. Ker je lokalni jezik zelo težaven za tujce, je Finska tudi angleščino uvrstila kot uradni jezik. Glede tega Finci niso razmišljali kot o nevarnosti za njihovo nacionalno kulturo in jezik, ampak so naredili korak naprej in angleščino vpeljali kot uradni poslovni jezik.
Obe državi sta spremenili strateški viziji njunega razvoja, ki po novem temeljita na prepričanju, da državi kljub svoji majhnosti lahko postaneta močni. Obe, Irska in Finska, sta svoji gospodarstvi uspeli razviti na temelju poslovanja s preostalim svetom in ne kot utrdbi v morju globalnega gospodarstva. Tako sta postali del svetovnega gospodarstva.
Svetovno gospodarstvo ima dva pomembna elementa. Prvi je njegova spetost s pomočjo mehanizma svetovnih trgov; svetovni trgi združujejo vsa gospodarstva sveta v skladno in popolno celoto. In drugič, svetovno gospodarstvo podira nacionalne meje, saj v sodobnem svetu ne obstajajo takšne stvari, kot so meje v komunikacijah, meje med podjetji, meje med kapitalom in meje med kupci.
Globalno gospodarstvo in koncept nacionalne države
Globalno gospodarstvo je gospodarstvo, ki odpravlja nacionalne meje. Kako ljudje doživljamo takšno spremembo, še posebej, če vemo, da prevladujoči način razmišljanja, ne samo v ekonomiji, še vedno temelji na močni nacionalni državi? Ekonomija kot znanost je vseskozi bila speta s konceptom nacionalne države. Konec koncev je po tej spetosti z državo dobila tudi ime, politična ekonomija.
Kaj je v tej nacionalni državi ekonomsko tako bistvenega? Prvič, gre za zaščito domačega gospodarstva, kjer je ekonomski razvoj primarno odvisen od nacionalnega in ne od svetovnih trgov. V splošnem so vsi izvozni in uvozni tokovi, kakor tudi vse relacije do svetovnih trgov nadzirani s strani države. Gre za zaprta gospodarstva, ki so se torej razvila celo pred Keynesom. Nacionalne države imajo svoje simbole, državno ozemlje, svojo valuto in centralno banko, ki jo ščiti, in svojo vojsko. In drugič, osrednja ekonomska filozofija nacionalnih držav je protekcionizem.
Kaj se s temi ključnimi elementi nacionalne države zgodi potem, ko odpremo nacionalne meje? Ali je v času interneta sploh smiseln obstoj carin in izvozno-uvoznih kontrol? Ali lahko nacionalna država v novih razmerah ohranja svojo močno politično vlogo v gospodarstvu, če vemo, da se del te politične suverenosti prenaša izven nacionalnih meja? Bi se država morala iz politične tvorbe spremeniti v gospodarsko? In nenazadnje, ali ne bi država morala postati to, kar Ohmai imenuje država-regija, ali nemara svetovljanska država, po Ulrichu Becku?
Nekaj je gotovo: globalno gospodarstvo zahteva gospodarsko državo in ne takšne, kot jo poznamo danes, torej politične. In ravno to je ključnega pomena za prihodnji razvoj.

Globalno gospodarstvo in ekonomska teorija
Ali lahko trenutno prevladujoč pristop k razlaganju ekonomije ostane nespremenjen tudi v novih razmerah, ki jih zaznamujejo pojav globalnega gospodarstva in slabenja nacionalnih držav?
Ali mi, ekonomisti, sploh uspemo zaznati, kaj se dogaja okoli nas? Ali sploh zremo v srce gospodarstva; se pravi opazujemo razvoj dogodkov, ali nemara pri analizi nove ekonomske realnosti še vedno uporabljamo stare ekonomske teorije? Ko sem se poglobil v ekonomsko analizo, me je zanimalo, zakaj so najbolj ekonomisti ekonomsko stvarnost razlagali točno tako, kot so jo?
Ali so velik uspeh v ekonomski misli dosegli zaradi tega, ker so izhajali iz naravnih zakonov ekonomije, ali so njihova dognanja in ideje zgolj produkt zgodovinskih okoliščin in okolja, v katerem so živeli? So v primeru, če slednje drži, pretekle teorije še vedno veljavne? Adam Smith je veliko pisal o tovarnah, a nič o storitvah. David Ricardo je govoril izključno o primerjalnih prednostih in to v času, ko je njegova domovina Anglija bila velesila. Keynezianska ekonomska teorija je bila ustvarjena kot odgovor na Veliko ekonomsko krizo. Hayekova teorija in teorija Misesa sta bili zgrajeni kot odgovor na krepitev t. i. države blaginje.
Zelo pomembno je razumeti, da spremembe v ekonomskih okoliščinah in spremembe v ekonomskih okoljih vodijo v spreminjanje relevantnih ekonomskih teorij. Ekonomska znanost bi morala biti bolj evolucijska (prilagajanje naravnim okoliščinam) kot fizikalna (recimo naravni zakoni). Vprašajmo se, če lahko zdravila, ki so zdravila staro ekonomijo, zdravijo tudi današnje ekonomske rane?
Če rečemo, da je globalno gospodarstvo realnost, je potem keynesianska makroekonomija še vedno uporabna? Je makroekonomska stabilnost, se pravi razmerje med zaposlenostjo in inflacijo, ključni cilj ekonomske politike? V bistvu obstajata dva pristopa: bodisi ostanemo zaverovani v veljavnost ugotovitev velikih ekonomskih teoretikov iz preteklosti bodisi na široko odpremo oči in bistvo poiščemo v gospodarstvu, ki se dogaja okrog nas.
Tehnologija je spremenila svet v katerem živimo, ali bolje rečeno, tehnologija je spremenila prevladujoče dojemanje sveta, kar avtomatsko spremeni tudi bistvo ekonomije. Ekonomija kot veda in gospodarsko okolje sta stabilni kot meteorologija.

Globalna ekonomija in nov pogled na svet
Sodobni ljudje smo še vedno ujetniki mehanicističnega pogleda na stvari, zgrajenega pred približno 400 leti, katerega pionirji so bili Francis, Rene Descartes in Isaac Newton.
Vendar analiza atomičnega in subatomičnega jedra v dvajsetem stoletju je razkrila meje klasičnih idej ter tako vnesla potrebo po radikalnih revizijah, celo nekaterih osnovnih pojmov.
Realni svet je mnogo kompleksnejši, kot so ga prikazovali klasični fiziki. Danes kvantna fizika to upošteva (Heisenberg, Bore).
Kaj se je torej spremenilo z nastankom kvantne fizike? Smo z njo vstopili v svet negotovosti? Smo z njo vstopili v svet kaosa, v svet anarhije? Ali morda med svetom kvantne fizike in globalno ekonomijo obstajajo podobnosti? Znani raziskovalci globalne ekonomije podajo pritrdilne odgovore. Postavlja se vprašanje, ali lahko zaradi podobnosti s kvantno fiziko nemara uporabimo termin kvantna ekonomija, kot recimo temu sinonim za globalno ekonomijo?

Črna Gora med šokom globalizacije in globalno ekonomijo
Katero razvojno pot naj potemtakem, in glede na vse prej naštete trende, ki se odvijajo v svetovnem gospodarstvu, Črna Gora sploh ubere? Kakšna naj bo razvojna vizija Črne Gore, upoštevaje realnost svetovnih megatrendov?
Naj gremo po poti ekonomskih svoboščin ali naj sprejmemo protekcionistično filozofijo? Naj izberemo pot, ki krepi podjetništvo, in sprejmemo trditev, da se bogastvo proizvaja samo v podjetništvu, ali pa naj verjamemo trditvi, da je država proizvajalka bogastva? Naj verjamemo temu, da je denar treba prislužiti na trgu, ali naj počakamo na denar raznih donacij, zunanjo pomoč, Svetovno banko, evropske sklade? Kaj je za nas pomembneje: zaupanje trgu ali zunanja pomoč? Kaj je pomembneje za naš razvoj: dobra kakovost proizvodov in storitev proizvedenih v Črni Gori in ki jih lahko prodajamo v tujino, ali prodajanje nekih lastnih političnih konceptov tretjim državam?
Vprašajmo se, kaj je to, kar svetovni trgi cenijo: investiranje v raziskave in znanje ali investiranje v politiko in birokracijo? Bi raje spoštovali zasebno lastnino ali ohranili prevlado državne in strankarske lastnine?
Ali naj v Črni Gori razvijamo odprto gospodarstvo ali pa, kot zagovarjajo neo-protekcionisti, zaprto in nadzorovano gospodarstvo? Kaj bi torej bil primeren odgovor na globalizacijske izzive: odpreti gospodarstvo ali zapreti gospodarstvo in razvijati gospodarstvo, ki bo neprijazno do tujcev? So nemara zagovorniki močne države v stiski, ker ugotavljajo, da v svetu brez meja nimajo praktično nobenih možnosti po nadziranju uvoznih in izvoznih tokov? Se nemara ne bojijo tega, da nimajo dovolj kakovostnih izdelkov in storitev, ki bi jih lahko ponujali svetovnim trgom? Jih je globalno gospodarstvo potisnilo iz sedla?
Vsa ta vprašanja je treba analizirati v kontekstu globalnega gospodarstva. Tisti, ki razumemo, da je globalno gospodarstvo realnost in da bi, v primeru če ga zavrnemo, to bilo povsem enako, kot če bi neutrudno plovili po oceanu, zagovarjamo en razvojni koncept Črne Gore. So pa tudi tisti, ki nasprotujejo globalizaciji in menijo, da globalno gospodarstvo ne obstaja. Ti ponujajo, tako vsaj pravijo, spet nek svoj razvojni koncept.
Tukaj pridemo do točke, kjer debatiramo o pomenu in vlogi države in njeni organiziranosti. Pri našem pristopu bi morala biti država bolj ekonomska kot politična. Globalno gospodarstvo briše nacionalne meje. Model nacionalne države, se pravi politične države, predpostavlja obstoj nacionalnih meja.
In nacionalna država izgublja moč. Ustvarja se nova sila, nova moč, moč globalnega gospodarstva, moč trgov, trgov kapitala. Gre za nevidno moč. To je moč brez nasilja. Če to želite, lahko samo odprete meje in ustvarite pogoje za prihod kapitala v gospodarstvo in državo ter čakate. Če tega ne želite, bo seveda kapital šel drugam. Če investitorji zaobidejo državo, bo takšna država obsojena na preslabo razvitost. To seveda sproža vprašanje rasti državne potrošnje v Črni Gori. Je državna potrošnja tista sila, ki bo privabila kapital? Ali Črna Gora dejansko potrebuje približno 40.000 in več ljudi, ki prejemajo plačo iz državnega proračuna?
Predlagamo koncept mikrodržave, koncept ekonomsko učinkovite in v gospodarsko rast usmerjene organiziranosti države, ki bo spodbujala razvoj odprte in na znanju temelječe družbe. Zraven mnogih drugih rešitev smo predlagali alternativo trenutnemu političnemu sistemu v Črni Gori: uveljavitev predsedniškega sistema.
Koncept želi biti v skladu z vizijo, ki Črno Goro vključuje v svetovne ekonomske tokove. Tisti brez vedenja in občutka za načela globalnega gospodarstva težko razumejo koncept mikrodržave.
Ker nasprotniki razlagajo in analizirajo naš koncept v kontekstu mehanicistične paradigme in mehanicističnega pogleda na svet, je za njih predstava o mikro razumljena kot nekaj nesprejemljivega za sicer visoke Črnogorce. Ampak, če bi moč ležala v višini in teži, potem bi atomska bomba imela drugačno ime.Nova ekonomska misel, ki se je pravkar rodila v Črni Gori, bo verjetno vplivala na trenutno prevladujoč način razmišljanja. Že od samega začetka tranzicije razumemo, da je mnogo problemov, s katerimi živimo, novih problemov današnjega časa, ki jih ni mogoče rešiti s starimi recepti starih ekonomskih teorij. Pri tem ni nikakršnih receptov, še posebej ne v sodobnem svetu kompleksnosti in medsebojne odvisnosti; v svetu novih tehnologij in znanja; v svetu, ki nadomešča staro paradigmo, temelječo na fiziki, z novo paradigmo, temelječo na biologiji; v svetu, ki je izkusil prehod od zakonov fizike v svet negotovosti in nedoločenega razvoja; v času, ko se razvija nova ekonomska teorija. Vse to zahteva nov pristop k ekonomiji, tako na teoretični kot na praktični ravni. Povsem verjetno je, da predstavljamo ekonomisti edino vedo v Črni Gori, ki sledi tej poti že od samega začetka tranzicije. Morebiti smo tudi zaradi tega ekonomisti deležni najmočnejše kritike.

Veselin Vukotić

objavljeno v Tribunalu, 24. januarja 2008

Št. komentarjev: 0:

Objavite komentar

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domov