Tribunalovo oko

Vlada je na svoji seji 16. januarja 2008 sprejela predlog novega Kazenskega zakonika in ga predložila v parlamentarno obravnavo. Predlog zakona v svojem 225. členu povsem na novo ureja področje zlorabe monopolnega položaja podjetij, za kršitelje pa je predvidena tudi zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.

Če se naslonim na ugotovitve Ayn Rand, pomeni takšna dikcija upravičen strah, da lahko vsak posameznik postane kriminalec že od trenutka, ko se odloči odpreti podjetje. In to ne glede na to, kaj bo počel in kakšne podjetniške odločitve bo sprejemal. Iz česa to izhaja? Če nadaljujem z Ayn Rand, ta ugotavlja, da če bo podjetnik določil nivo cen svojih izdelkov, ki se bodo nekaterim birokratom, v primeru Slovenije je to Tržni inšpektorat, zdele previsoke, lahko proti njemu sprožijo kazenski proces zaradi izkoriščanja monopolnega položaja. Proti takšnim obdolžitvam nismo imuni niti v Sloveniji, nekateri pa v tem celo iščejo glavne razloge za inflacijo.

Podjetje se lahko znajde pred zatožno klopjo tudi v primeru, če določi nivo cen, ki jih bodo taisti birokrati ocenili za prenizke. Takšno podjetje se lahko obdolži zlorabe monopolnega položaja za potrebe oviranja konkurence oziroma nelojalne konkurence, češ začasna politika nizkih cen bo finančno izčrpala ostale, finančno šibkejše konkurente in jih s tem spravila s trga. Tudi takšnih primerov obdolžitev bi se pri nas našlo kar nekaj, nemara pa se najbolj nazoren primer tega kaže v mednarodnih transakcijah, ko se podjetja, predvsem iz manj razvitih držav, ki so sposobna posamezne izdelke narediti po bistveno nižjih cenah kot pri nas, obsoja, da izvajajo socialni dumping.

Končno se lahko podjetje znajde na zatožni klopi tudi v primeru, da zasleduje politiko cen, ki bodo enake kot pri ostalih podjetjih, ki proizvajajo podoben proizvod. V tem primeru se mu namreč lahko očita zlorabo kartelnega dogovarjanja z ostalimi, kar predlog novega Kazenskega zakonika ponovno kaznuje z zaporno kaznijo. Takšnega ravnanja so bile, na primer, obdolžene poslovne banke pri zaračunavanju provizij dvigov z bančnih avtomatov drugih bank, pred kratkim pa tudi predelovalci mesnih izdelkov.

Predlog novega Kazenskega zakonika, kot je najavljen, dejansko predpostavlja, da prosti trg, tj. ukinitev vseh administrativnih institucij, ki bi se na kakršen koli način vpletale v poslovanje podjetij, vodi do nastanka monopolnih struktur, kar bi bilo slabo predvsem za potrošnike. Vendar praksa kaže, da to ne drži, saj mora vsako podjetje za svoj dolgoročni uspeh ustvariti win-win situacijo, ki vsem vpletenim, tudi nam potrošnikom, na koncu prinese neko korist. Adam Smith je to poimenoval kot delovanje nevidne roke oziroma spoj osebnih interesov nas kupcev na eni strani in podjetij na drugi.

Trg je namreč dinamična tvorba, ki se v času spreminja, zadovoljevanje potreb vseh vpletenih pa ostaja njegova glavna lastnost. Tako predstavlja v gospodarstvu edino trg tisto potrebno zavedanje, ki podjetjem narekuje, kaj je prav in kaj narobe, saj po principu korenčka in palice dobre poteze nagrajuje in jih loči od slabih. Posledično trg ne pušča prostora za nastanek »izkoriščevalskih« monopolov kot to predvidevajo predlagane spremembe Kazenskega zakonika, sprejetje katerih tako postane nepotrebno in celo škodljivo, saj služijo kot dodatni instrument, s katerim državna administracija dejansko ovira razvoj procesov znotraj spontanega reda, ozka skupina posameznikov pa takšno stanje zlorablja za vsiljevanje svojih interesov.

Zaradi tega bi bilo dobro minimizirati potrebo po politično sprejetih odločitvah, kot alternativo pa postaviti vlogo trga na osrednje mesto pri razreševanju takšnih vprašanj. Kajti trg smo ljudje.

Matej Steinbacher

objavljeno v Tribunalu, 24. januarja 2008