Zmagovalci med nami

Liberty Forum, tridnevno konferenco, ki jo letno organizira Atlas Economic Research Foundation, je letos obiskalo skoraj sto think-tankov z vsega sveta. Slovenijo je predstavljalo Društvo za svobodno družbo. Izmed množice zanimivih publikacij vso dogajanje s konference najbolje predstavi majhna rumena brošura ganskega think-tanka IMANI, ki pravi:
»… ni se pošteno primerjati z ZDA. Toda, ali ne bi bilo zabavno primerjati se z državami, s katerimi smo skupaj začeli našo pot neodvisnosti: Južno Korejo, Singapurjem, Malezijo? Poiskati odgovore na gotovo dobitna vprašanja, kot so: kaj vpliva na korupcijo, kako bogastvo izboljša zdravstvo, zakaj nepismenost trpi pod visokimi proračuni za izobraževanje, zakaj je povprečni Ganec leta 2007 revnejši, kot je bil leta 1957, bo dokaz, da želimo posnemati svetovne zmagovalce in ne poražencev.«
Posnemati zmagovalce bi bilo enostavno, če bi vedeli, zakaj so oni zmagovalci. Ko najdemo ta odgovor, bomo imeli več zmagovalcev, saj za razliko od športa tu ne igramo igre z ničelno vsoto.
Torej, dovolite, da poizkusim. Živim v San Francisco Bay Area, na hribih blizu univerze v Berkeleyu. Celih 45 let že opazujem eksplozivno rast naselij, ki so nastajala okrog zaliva. Sto let pred mojim prihodom sem, je bil to le prazen lovski revir za nekaj tisoč Indijancev. Danes je to sklenjeno urbano območje, kjer so vzdolž 300 kilometrov obale zaliva tesno eno poleg drugega nanizana mesta, v katerih živi in dela pet milijonov priseljencev vseh mogočih narodnosti.
Zakaj so vsi ti ljudje odšli v ZDA in kaj so nameravali početi? Tja so odšli, da bi naredili kaj več kot to, kar bi lahko storili v svoji domovini. Novo odkrita svoboda je obrodila znanje in nove proizvode v fiziki, kemiji, medicini, računalništvu, kmetijstvu, komunikacijah, transportu, potovanju v vesolje, ekonomiji. Tehnologije vseh vrst, celo tiste za hrano in vino, to potrjujejo.
Toda, zakaj niso ustvarili tega doma, od koder so prišli? Zakaj se to ni dogodilo v Braziliji, Nigeriji ali Iranu? Zakaj ne v Sloveniji, Italiji, na Portugalskem, v Indoneziji ali Rusiji?
Uspeh ZDA zagotovo ne leži v obdarjenosti z naravnimi viri ali izjemnem podnebju, niti v zapuščini predhodnih kultur. V ZDA je namreč ravno toliko puščave, kot v Afriki ali Aziji. In mrzle zime, uničujoči tornadi in potresi so ravno tako pogosti kot na ostalih kontinentih. Američani se niso imeli kaj naučiti od indijanskih plemen, česar ostanek sveta ne bi že poznal.
Odgovor sem končno zreduciral na - ljudi. Vendar to nekako nima smisla. Zakaj? Saj Američani niso nič drugega kot nekdanji Brazilci, Nigerijci, Iranci, Slovenci, Italijani, Portugalci in nekaj celo iz Bornea. Ter Rusi. Sprva sem mislil, da se v ljudeh nekaj zgodi, ko pridejo v ZDA. Gotovo bi eden od dejavnikov lahko bila svoboda, vendar ni.
Odgovor na to uganko sem našel v genetiki.
V vsaki rasi obstajata dve vrsti ljudi: optimisti in pesimisti. Tisti, ki tvegajo in ljubitelji gotovosti in varnosti; tisti ljudje, ki so zadovoljni s statusom quo in oni, ki ga želijo izboljšati. Libertarci v iskanju osebne svobode, ki prevzemajo negotovosti udobja, in socialisti, ki svojo svobodo raje predajo državi v zameno za varnost.
Večina nas Američanov, celo tistih, ki so bili rojeni v drugih državah, je različnih od večine rezidentov ostalih kontinentov po tem, da smo mi, oziroma naši predniki, prišli v ZDA, ker se nismo želeli pomiriti z nikomer, ki je bil naš sovražnik. Ta nenačrtovana genetska triage je v zadnjih 500 letih delovala zaradi pogumnih ljudi, ki so zavoljo svobode in neodvisnosti odpotovali v nepoznano Ameriko in pustili vse za sabo.
Predstavljajte si samo pogum in mentalno moč, ki je v 18. oziroma 19. stoletju bila potrebna za odhod v Ameriko. Zapustiti vse: družino, prijatelje, dom, državo, jezik in navade in z veliko verjetnostjo vedeti, da jih nikoli več ne boš videl. To so bili resnično pogumni ljudje, takšnega tipa, da so za nekaj morda boljšega bili pripravljeni žrtvovati svoje osebno udobje in opustiti pretirano čustvenost.
Tovrstni ljudje z vizijo in pogumom so naselili Ameriko. In tako se je razvil »Homo Americanus«. Samozavestna in vase zaverovana oseba, ki vsebuje gene, ki omogočajo tak karakter. To še ne pomeni, da je ostanek sveta ostal brez ljudi s tovrstnimi geni. Nepredvidenost bodočnosti v emigraciji je enostavno omogočila naravno selekcijo takih oseb, ki lažje sprejemajo tveganje. Kreativnost tudi zahteva tveganje. In kreativnost povzroča bogastvo in moč. Tako je visoka koncentracija kreativnosti pripeljala ZDA do položaja svetovne supersile, čeprav sestavljene iz oseb vseh narodnosti sveta. Prav zato je ZDA edina sila, ki je lahko rešila svet pred nacizmom, nato komunizmom in ki ga danes rešuje pred skrajnim islamizmom.
Na drugi strani predstavlja »Homo Pacificus« osebo, ki raje živi v udobju miru in varnosti svojega doma, četudi je to povezano z manj oziroma nič svobode. Američani pričenjamo odkrivati, da veliko naših državljanov drsi v udobje »Homo Pacificusa«, ob hkratnem zaznavanju zelo številnih novih pogumnih in kvalitetnih posameznikov, ki se razvijajo v prej komunističnih državah, v Evropi, Aziji in Afriki. Z globalizacijo gospodarstev in kulture se tem posameznikom ni več treba izseljevati v Ameriko in s tem opehariti države svojih talentov in vizij. Lahko ostanejo doma in tam posnemajo metode ameriškega uspeha.In to je bilo bistvo Liberty Foruma, ki se je med 24. in 27. aprilom dogajal v Philadelphiji. Zbrali so se pogumni ljudje iz vseh kontinentov, da bi se učili in razpravljali ne o tem, kako pridobiti kredite in posojila Svetovne banke, temveč rajši o tem, kako ustvariti novo bogastvo v okoljih svobodnega trga njihovih domačih držav.

Borut Prah

objavljeno v Tribunalu, 10. maja 2007.