Tribunalovo oko

Borut Pahor, 12. 5. 2007 za Dnevnik RTVSLO:

»Ni dvoma, da bo kolega Peterle verjetno kandidat, recimo, tradicionalne konzervativne politike in da si Slovenija zasluži kandidata, ki bo, recimo, kandidat neke napredne libertarne politike.«

Borut Pahor je prvi slovenski politik, ki je kadarkoli v slovenskem političnem prostoru javno izrazil simpatije do ideje o libertarni Sloveniji. O Sloveniji torej, za katero se v Društvu za svobodno družbo vseskozi zelo iskreno in z veliko truda zavzemamo. Kljub temu, da so politiki pregovorno zelo spretni v svojih javnih nastopih, me že dejstvo o omembi pomena libertarianizma navdaja z optimizmom, da se bodo te osnovne človeške vrednote, ki poudarjajo nedotakljivost človeškega razuma, počasi začele zajedati v miselnost naših ljudi in s tem začele spreminjati genski zapis naslednjih generacij v bolj samozavestne, odgovorne in ustvarjanja željne ljudi. Danes imamo precej več ekonomske svobode, kot smo je imeli v času komunizma. In če pogledate nove generacije ljudi okoli sebe, boste hitro ugotovili, na kaj ciljam: z več ekonomske, osebne in politične svobode postajajo ljudje bolj samozavestni in odgovornejši. Skratka, svobodnejši razum jim dovoljuje več kreativnosti. Več svobode torej prinaša več kreativnosti in s tem kvalitetnejše življenje vseh nas.
Slovenija je zelo daleč od države, kjer bi ljudem pri vsakdanjih prizadevanjih po boljšem življenju bilo dovoljeno svobodno razvijati lasten razum. Seveda smo bolj svobodni od totalitarnih držav tipa Belorusija, Rusija, Kitajska, Severna Koreja, Kuba, Venezuela, Bolivija, vendar še zdaleč ne tako, kot so svobodni ljudje denimo na/v Irskem, Islandiji, Švici, Litvi, Latviji, Estoniji, Slovaškem, Cipru, Avstriji, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Japonskem itd. Spisek od Slovenije svobodnejših držav je zelo dolg in raznolik, razlika v stopnji svobode med nami in njimi pa se še povečuje. Samo poglejte indeks ekonomske svobode, različne lestvice konkurenčnosti, dan davčne svobode in mi boste verjeli. Sicer pa si lahko še boljši test, ki bo gotovo potrdil zelo nizko stopnjo svobode ekonomskega ustvarjanja pri nas, ustvarite kar sami: poskusite odpreti podjetje za ponujanje storitev iger na srečo oziroma dimnikarskih storitev oziroma …
Slovenija je precej oddaljena od libertarnih vrednot. In to kljub temu, da omogočajo razcvet kapitalizma v njegovi najboljši luči. Kapitalizma, ki je edini ekonomsko politični sistem, ki izvira iz svobode kreiranja novih idej in omogoča vsem nam, da živimo vedno bolj kvalitetno življenje. Posamezniku namreč dovoli razviti svoje najboljše potenciale.
Da, povsem pravilno ste ugotovili: debata o libertarnih vrednotah je dejansko debata o kapitalizmu. Je debata o kapitalizmu v njegovi najbolj čisti obliki, ki je bil, kot je v nedavnem intervjuju za Tribunal dejal dr. Richard Rahn, povsem po krivem diskreditiran v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Kot rezultat te obtožbe se je rodila precej kilava religija o tem, da je trg nepopoln in da ga mora država regulirati. Treba je še enkrat poudariti: velika gospodarska kriza iz konca 30-ih let prejšnjega stoletja je bila napaka državne regulacije in ne svobodnega trga!
Trg smo namreč ljudje, vsak s svojimi cilji in sposobnostmi. In svobodni ljudje ne povzročamo kriz. Krizo lahko povzroči edino omejevanje naših življenj. Še več, v svoji skrajni dimenziji pomeni omejevanje tudi uničenje življenja, saj trg je življenje in življenje je trg. Potrebujete dokaz? Pojdite v Severno Korejo, na Kubo, v Belorusijo, v Zimbabve ali pa zavrtite časovni stroj v obdobje Jugoslavije.
Vrnimo se k izjavi in se vprašajmo, kaj je sploh naloga libertarne države? Preprosto, skrbeti mora za to, da se prostovoljni dogovori med državljani spoštujejo, za kar potrebuje učinkovito sodstvo in pa za to, da se državljani počutijo varne, za kar poskrbita policija in vojska. In pika. V libertarni državi sta edina nacionalna interesa spoštovanje prostovoljnih dogovorov in varnost vseh državljanov, ne pa lastništvo bank, zavarovalnic, velikih proizvodnih podjetij, šport, konjeništvo, vinarstvo, celo logotip. V libertarni državi ni prostora za politična kadrovanja v podjetja, ker država nima praktično nobene lastnine. V libertarni državi ni javnih razpisov, kjer bi se posli dodeljevali političnim prijateljem, ker za vse storitve poskrbijo podjetniki sami. V libertarni državi je zakonov zelo malo, le-ti pa so zelo preprosti, ne pa obsežni in zapleteni. V libertarni državi ni korupcije, ker posli izhajajo iz svobodnih podjetniških idej in potreb, ne pa iz potreb in dej birokratov, ki skrbijo edino za to, kako biti ponovno izvoljeni. V libertarni državi znaša obseg potrošnje države največ 15 odstotkov vse ustvarjene vrednosti, kar je dovolj za zagotavljanje učinkovitega sodstva in varnosti državljanov, ne pa 47 odstotkov, kolikor potroši naša država. V splošnem bi libertarno državo lahko definirali kot državo, ki nam dovoli, da smo popolni lastniki naših življenj in da smo svobodni pri razpolaganju z njimi, upoštevaje pri tem nedotakljivost svobode in življenja drugih ljudi. Če vse skupaj prevedem v vsem nam bolj razumljiv jezik: libertarna država je država nizkih davkov, učinkovitih sodišč, učinkovite policije in minimalne administracije. In nenazadnje, to je država zelo nizke brezposelnosti in visokega standarda vseh državljanov.

Mitja Steinbacher

objavljeno v Tribunalu, 24. maja 2007.