Racionalni egoizem v družbi

Če pogledamo tradicionalne argumente, ki stopajo v bran kapitalizmu in prostim trgom, bi enega osnovnih poimenoval koristoljubje. Ta govori, da kapitalizem ustvarja visok življenjski standard, zaradi česar je dober. Kapitalizem dejansko proizvaja višji življenjski standard, zato je dobra stvar. Kljub temu smo se stvari lotili z drugega zornega kota. Naš argument je, da je svobodno tržišče dobro, saj vodi do večjega življenjskega standarda. Torej smo branili tržišča, svobodno družbo in kapitalizem iz njihovih lastnih perspektiv. In to je drugačen pristop. In logično mislimo, da je to pomembno. Brez predsodkov do vseh drugače mislečih ekonomistov smo na ekonomskem področju zmagali bitko idej. Obstajajo ljudje, ki temu nasprotujejo, ampak jih ne moremo jemati resno. Vsak, ki se resnično spozna na ekonomijo, ve, da svobodna tržišča vodijo v visok življenjski standard. Ampak, boj smo izgubili na morali. Česar si ljudje ne želijo od svobodnih trgov, je, da ti vodijo do neenake porazdelitve dohodkov. Vsi imajo več, le da imajo nekateri več od drugih. Napadi na svobodne trge imajo v svoji osnovi klasični egalitarizem in prihajajo iz njihove etične perspektive. In na koncu etičnost premaga praktičnost. Zaradi tega moramo zagovorniki svobodnih trgov dobiti boj na etični in filozofski bazi.
Do sedaj smo v ideološkem spopadu zmagali v ekonomski argumentaciji, ampak nismo pa še dosegli zmage na filozofskem področju. In dokler ne dobimo tudi tega spopada, ne moremo spremeniti sveta. Iz tega razloga mislim, da je dejansko to predmet našega spopada. Filozofija, na kateri temelji delovanje BB&T, izhaja iz filozofije Ayn Rand in zadeva vprašanje, kaj je zeus. Izhajamo iz naravnih procesov, kjer narava ustvarja zakone in v podjetju delujemo skladno s temi zakoni. Narava človeštva izhaja iz narave in delovati moramo skladno z njo na najbolj prefinjen in učinkovit način. Za delovanje skladno z naravo smo ljudje razvili posebna sredstva, ki nam omogočajo preživeti in uspeti. In to je naša sposobnost razmišljanja in zmožnost logičnega sklepanja.
Sposobnost razmišljanja predstavlja osnovo za to, kakšne vrednote imamo v družbi in kakšen ekonomski in politični sistem si bomo oblikovali. Največja dobrobit narave človeka je ta, da je sposoben razmišljati, da je sposoben biti uspešen in srečen. In vse to so zelo močni zagovorniki človeškega racionalnega egoizma. In velik del spopada, ki nas čaka na filozofski ravni, zadeva to področje. In trdno smo prepričani, da bi ljudje morali delovati skladno s svojim dolgoročnim egoizmom. Uporabil bom primer, da mora v naravnem okolju vse delovati skladno s svojim egoističnim interesom, saj drugače umre. Lev mora loviti, ali pa strada. Srna mora bežati pred plenilcem, ali pa jo ta poje. Drevo mora priti do sončne svetlobe in pri tem tudi vzame svetlobo drugim drevesom. Ameba vzame kemikalije, ki bi jih druge amebe hotele imeti. Življenje je sistem, ki se sam vzdržuje. In to drži tako za človeštvo, kot tudi za življenje v naravi. In ljudje se moramo zavedati tega spopada. Torej, trditi, da smo ljudje slabi zaradi tega, ker smo egoistični, in to je tradicionalni napad na kapitalizem, ki mu očitajo, da je egoistični sistem, pomeni dejansko trditi, da smo slabi zaradi tega, ker smo živi. Obstajata samo dve možnosti: ali smo egoistični in živi, ali pa smo nesebični in mrtvi.
Tradicionalno prihaja do napačne razlage, ker dobivamo napačne alternative. Tradicionalna napačna alternativa je, da žrtvovanje samega sebe pomeni izkoriščanje drugih ljudi. Pri nas ne verjamemo v to, da je izkoriščanje drugih ljudi sebično, ampak je pot v lasten propad. V poslovnem svetu lahko vidimo to na zelo praktičen način. Lahko prevaram Toma in lahko tudi prevaram Jane, ampak kmalu bosta Tom in Jane to povedala Sue in Harryju in nihče mi več ne bo verjel. In v poslu se te lekcije naučimo zelo hitro. Obstaja globlji razlog, zakaj okoriščanje na račun drugih ljudi ne deluje. To je zaradi tega, ker če se osredotočimo izključno na to, kako pridobiti na račun drugih ljudi, pomeni biti osredotočen na njihovo psihologijo. In psihologija drugih ljudi je praviloma zmedena. In ko se izgubim v psihologiji drugih ljudi, hitro postanem paranoičen.
V svojem delu sem naletel na mnogo zelo uspešnih ljudi. In do sedaj še nisem srečal nikogar, ki bi bil hkrati finančno uspešen in srečen ter da bi se pri tem okoristil na račun drugih. V svoji karieri sem srečal nekaj takšnih, ki imajo zelo veliko denarja in za katere mislim, da so ga dobili na račun drugih ljudi. In to so eni najbolj nezadovoljnih ljudi, kar sem jih kadarkoli srečal. Torej, okoriščanje na račun drugih ljudi ne deluje. Ne bi ga poimenoval egoistično, ampak je osebni poraz.
Žrtvovanje samega sebe ne deluje že po definiciji. Konča se pri altruizmu, ki predstavlja degradacijo na najnižjo raven. Kaj torej mislimo, da smo, je to, da smo trgovci, ki trgujemo eno vrednost za drugo vrednost. In naš posel temelji na tem, da našim strankam pomagamo ustvarjati novo vrednost in jim zagotavljati finančno varnost. S tem, ko nam dovolijo dosegati dobiček, nam je v vzajemnem odnosu vsem boljše. Torej se opredeljujemo za trgovce. In seveda je v mojem racionalnem osebnem interesu, v vašem racionalnem osebnem interesu, da pomagate vašim prijateljem in družini ter ljudem, s katerimi delate. Verjamem, da je v mojem racionalnem interesu, da podpiram določene vrste dobrodelnih organizacij, saj nisem ravno prepričan, če bi lahko živel v svetu, kjer določene vrste dobrodelnih organizacij ne bi obstajale.
Torej smo zelo podobni advokatom. Pri delu skladno z našim racionalnim sebičnim interesom, kar je dobro za ljudi. Saj dejansko skušamo ustvarjati win-win situacijo, ki na koncu vsem vpletenim prinaša uspeh. Kot zagovorniki svojega racionalnega interesa smo ljudje po definiciji tudi zagovorniki osebnih pravic. Natančneje, pravice do življenja, do svobode, pravice biti srečen in v smislu individualnih pravic tudi zagovorniki kapitalizma. Mislim, da je treba imeti strnjen filozofski pristop, s katerim bomo ubranili tržna gospodarstva. In če ne bomo v prihodnje gledali izključno na mehanizem svobodnih trgov, potem tudi ne bomo uspešni pri vodenju filozofskega spopada, v katerem moramo zmagati.
Če globlje razmislim, sem trdno prepričan, da v naravi obstaja samo eden in edini resnični naravni vir – človeški razum. Lahko recimo primerjamo kakovost življenja na Japonskem, ki dejansko ima zelo malo tradicionalnih naravnih virov s kakovostjo življenja v Kongu. Ne zaradi zaloge tradicionalnih naravnih virov. Pred 10.000 leti so bile vse naravne danosti ljudem neuporabne. Nekdo jih je moral izumiti. Pred petnajstimi leti so se v telekomunikacijah uporabljali debeli bakreni kabli, ki so bili zelo dragi. Danes je človek v telekomunikacijah iznašel kable iz optičnih vlaken. S tem je korenito spremenil pravila igre in znižal stroške. Človeški razum je dejansko edini pravi naravni vir.
Obstajajo trije stebri, ki povzročajo, da je človeški razum produktiven. Prva moč je naša ekonomska svoboda. Če malo razmislimo, vidimo, da celoten človeški napredek temelji na kreativnosti. Dokler nekdo ne naredi nečesa bolje, tako dolgo ne more biti napredka. Samo neodvisni ljudje z razmišljanjem so lahko kreativni. Nekdo, ki razmišlja z očmi drugega, kot se to dogaja v mnogih socialističnih družbah, ne more prispevati k napredku človeštva. Zaradi tega so podjetniki tako pomembni. Oni predstavljajo jedro gospodarske rasti. Nadalje, treba je imeti nekakšne vrste feed-back sistem, ki pove, ali je ideja dobra ali slaba. Za to pa je potrebna ekonomska svoboda, ki nagradi dobre ideje in jih loči od slabih. In seveda, ljudje morajo imeti spodbudo, da prevzemajo tveganje in vložijo svoj napor, s čimer omogočijo, da nova ideja pride do življenja. Iz tega izhaja, da je ekonomska svoboda eden ključnih dejavnikov, ki spodbuja kreativnost ljudi.
Naslednji dejavnik je znanje, know-how, ki simbolizira produktivnost. Treba je vedeti, kako narediti posamezno stvar. V splošnem nastaja znanje preko izobraževanja. Torej, kakovost naših izobraževalnih ustanov in kakovost idej, ki jih učijo izobraževalne ustanove, ima globok vpliv na kakovost življenja, ki ga ima določena družba. Od tod naše prisostvovanje v visokošolskem sistemu v sodelovanju z Ayn Rand Institutom. Zaradi tega v programe, kjer sodelujemo v univerzitetnem izobraževanju, uvajamo več literature o kapitalizmu. Izobraževanje je zelo pomembno, zaradi česar močno podpiramo privatizacijo izobraževalnega sistema. Mnenja smo, da moramo v daljšem časovnem razponu razviti prave ideje.
Tretji steber za rast produktivnosti ljudi je filozofija, ki usmerja način človeškega življenja. BB&T je precej na vrednotah delujoča organizacija. Imamo deset osnovnih vrednot in verjamemo, da so te vrednote tisti osnovni dejavniki, ki vodijo do uspeha in osebnega zadovoljstva naših zaposlenih. Mnenja smo, da za temi desetimi vrednotami stojijo tri veličastne vrline: smisel, razum in samospoštovanje. Kot vsa živa bitja, nas tudi ljudi vodi smisel. Vedeti moramo, kam hodimo, če želimo priti na cilj.
Če želimo, da je naše delo nekaj vredno, mu moramo dodati nek smisel. Smisel krepi ljudi in jim hkrati naredi življenje bolj pomembno. Ljudje smo bitja, ki izpolnjujemo svoj smisel preko prirojene zmožnosti razmišljanja. To imenujemo razum. Vsako živo bitje uporablja svoje metode, kako ostati pri življenju. Lev ima prirojen nagon, da lovi, srna prirojeno hitrost, s katero lahko ubeži pred plenilcem. Ljudje imamo prirojeno zmožnost razmišljanja. In naša zmožnost razmišljanja je dejansko naše edino sredstvo, ki nam pomaga preživeti in nas vodi k uspešnosti in sreči. Pri tem ni nikakršnih bližnjic in nobenega zastonjkarstva in preživeti, uspeti in biti srečen ni možno na noben drug način. Razum je naše sredstvo za preživetje, uspeh in srečo.
Verjetno se strinjate, da se najhitreje učimo s tem, ko delamo napake. Žal se zelo pogosto iz lastnih napak ne učimo, pač pa napake ponavljamo znova in znova. Če se želimo iz lastnih napak tudi kaj naučiti, je treba ugotoviti njihove resnične vzroke. Najpogostejša napaka pri tem, da ne ugotovimo resničnih razlogov napak, je izmikanje. Do izmikanja pride, ko ostane nek del informacije na neki stopnji neraziskan. Eden razlogov za to je, da ljudje ne slišimo radi slabih informacij. Z izmikanjem se ljudje oddaljujemo od realnosti in od učenja. Pri tem ne smemo pozabiti, da je življenje konstantno učenje.
Ko najdemo svoj jasen smisel in ko tudi učinkovito uporabljamo zmožnosti razmišljanja, s katerimi izpolnjujemo svoj smisel, naredimo nekaj resnično pomembnega. Dvignemo si samospoštovanje. Samospoštovanje je osnovni dejavnik, ki ljudi dela srečne in sreča je tisto v življenju, česar si vsi želimo. Samospoštovanje je dejansko zelo zapletena stvar. Samospoštovanje si ljudje zaslužimo. Samospoštovanja ljudem nihče ne more dati in tudi ti ga ne morejo dati nikomur. Samospoštovanja ni možno dati svojim otrokom. Samospoštovanje si ljudje zaslužimo. In zaslužimo si ga na način, kako živimo svoje življenje. Živeti dostojanstveno in skladno z osebnimi vrednotami dvigne samospoštovanje. Za večino ljudi samospoštovanje pride, ali pa ne, iz njihovega dela. Ljudje namreč velik del naporov, energije in časa vložijo v svoje delo. Delo je torej primarno gonilo človekovega samospoštovanja. Zato je izredno pomembno, da ljudje svoj posel opravljajo dobro. Kajti če ljudje ne opravljajo svojega dela kakor pričakujejo, da so ga sposobni, povzroči to velike negativne posledice. Ljudje si zmanjšajo samospoštovanje. In zmanjšanje samospoštovanja je bistveno bolj usodno kot napredovanje v službi. Torej, če ljudje opravljajo svoje delo najbolje, kot so sposobni, si bodo ponovno dvignili samospoštovanje. Ko ljudje najdejo svoj smisel, ko uporabljajo svoje zmožnosti razmišljanja, s katerimi dosežejo svoj smisel, ko izključijo izmikanje, ko ostanejo osredotočeni na stvar. Ko dosežejo vse to, si dvignejo samospoštovanje. In ko dosežejo visoko raven samospoštovanja, bodo sposobni sprejemati boljše odločitve in učinkoviteje uresničevati svoj smisel, njihovo življenje pa bo v vzponu.Človek je osnovna celica, ki določa kakovost življenja, ki ga živimo. Pri tem pa je njegovo delovanje odvisno od svobode, posebej ekonomske svobode, znanja, ki ga pridobi preko izobraževanja, in od pravih načel. Prepričan sem, da smo v tem času soočeni z zelo pomembno bitko idej. Na nekaterih frontah smo zmagali. Do sedaj nismo zmagali na dovolj frontah. Naloga je na nas in nam podobnim, da spremenimo svet. Da ga spremenimo v boljši svet.

John Allison IV

z dovoljenjem Atlas Economic Research Foundation objavljeno v Tribunalu, 10. maja 2007.