Vojna proti terorizmu

Zapomnimo si, da gre pri zmagi v dolgi vojni za zmagoslavje v bitki z idejami. Tovrsten napor zahteva (1) razumeti sovražnika, (2) zavrnitev njegovega pogleda na svet, (3) ponudbo kredibilne alternative in (4) prikazati željo vojno dobiti. Z uporabo pravih besed in idej se lahko potek k zmagi bistveno pospeši.
Zavrnimo pozive k politiki popuščanja teroristom. Verjeti, da popuščanje ustavi transnacionalni terorizem, bi bila resna napaka. Osama bin Laden je na primer podpiral napade z obrazložitvijo, da je Zahod le papirnati tiger z malo drznosti, da bi zmagal v dolgotrajni vojni. Popuščanje bi samo okrepilo tovrstno prepričanje. Eden znakov od popuščanja je nezmožnost, da bi ta konflikt imenovali z vojno. Teroristi verjamejo, da so v vojni z nami. Z njihove perspektive je naša nezmožnost, da bi prepoznali to dejstvo, dejanje boječnosti in šibkosti. Zavračanje dejstva, da gre za vojno, samo dodatno opogumlja sovražnika k bojevitosti.
Priznajmo, da ni posameznega sovražnika. Številne teroristične skupine predstavljajo različne lokalne, regionalne in globalne grožnje. Al-Kaida je morda najbolj poznana, vendar po svetu deluje mnogo drugih terorističnih mrež, vključno s tistimi na indijskem kontinentu, ki so napadali v Indiji in Pakistanu, in Hezbolah, ki je pobil na stotine ljudi in napadal po Evropi, Latinski Ameriki in na Bližnjem Vzhodu. Različne vrste nevarnosti, ki jih teroristične skupine predstavljajo, zahtevajo diferencirano politiko, prilagojeno vsaki skupini posebej, in ne univerzalnega pristopa. Besede in dejanja bi morala biti uporabljena tako, da bi ločila, oslabila in premagala teroristične skupine.
Vedimo, da revščina ni izvorni razlog za nastanek terorizma. Mnogo revnih držav ne ustvarja teroristov. V resnici mnogo teroristov prihaja iz srednjih slojev in so indoktrinirani in izurjeni v državah Zahodne Evrope. Teroristi trdijo, da je nasilje primerna pot za reševanje družbenih bolesti. Razvrednotenje tega prepričanja je prva in najpomembnejša naloga za spopad z izvornimi razlogi terorizma. Hkrati je treba ponuditi alternativo terorizmu, ki bo realen, kredibilen in uresničljiv način, kako narediti ljudi svobodne, varne in uspešne.
Dojemimo, da palestinsko-izraelski mirovni sporazum ne bo odvrnil terorističnih groženj. Dolgotrajen mir je očitno v interesu vseh ljudi, ki živijo na Bližnjem Vzhodu, vendar teroristi nasprotujejo obstoju Izraela kot suverene države, in ne zgolj sklepanju miru z njimi. Hkrati jih mnogo bodisi izkorišča spor kot izgovor za širjenje svojih političnih manifestov bodisi z njim opravičujejo naraščajoče nasilje. Njihovi argumenti samo zatemnjujejo dejstvo, da palestinsko-izraelski sporazum ne bo končal nadnacionalnega terorizma.
Zavedajmo se, da volitve same ne bodo prinesle svobode in demokracije, ki je dolgoročni protistrup terorizmu. Volitve še niso demokracija; so upanje na demokracijo. Doseči mir in svobodo traja leta naporov in obvez. Iz težavne iraške poti smo se lahko naučili, da pot k demokratični družbi, svobodnim in poštenim volitvam ne zagotavlja tudi varnosti pred terorističnimi napadi. Demokracija prihaja z izgrajevanjem institucij, ki spodbujajo prožno civilno družbo, ki vključuje zaščito pred korupcijo, vzdrževanje človekovih pravic, zaščito svobode novinarstva in veroizpovedi ter zagotavljanje enakosti razvijanja talentov.
Izogibajmo se uporabe religiozne terminologije, s katero teroristi upravičujejo svoja dejanja. Teroristi uporabljajo religiozno terminologijo za opravičevanje svojih neopravičljivih dejanj. Z besedo džihad, ki izhaja iz arabske besede jehada in slovnično pomeni prizadevati si, opravičujejo to, čemur pravijo sveta vojna. Uporaba besede džihad ali katere koli druge religiozne besede samo pomaga opravičiti ideologijo, ki jo boj proti terorizmu želi premagati. Teroristične skupine, kot je Al-Kaida, zagovarjajo totalitarno islamsko ideologijo, ki manipulira z religioznimi besedami in idejami, vendar ne predstavlja tradicionalnega islama. Mnogo teroristov nikoli ni prejelo legitimne religiozne izobrazbe.
Opozarjajmo javnost, da so mnoge teroristične skupine revolucionarne organizacije, ki stremijo k vcepljanju njihove totalitarne ideologije vsem muslimanom, kakor tudi nemuslimanom, pri čemer uporabljajo nasilje. Čeprav Osama bin Laden želi sprožiti spopad civilizacij, podpira hkrati spopade znotraj islamske civilizacije. Al-Kaida je ubila tisoče več muslimanov kot nemuslimanov. Muslimani imajo največji motiv, da premagajo Al-Kaido in druge teroristične skupine, saj so oni med glavnimi žrtvami njenih terorističnih napadov in plačujejo zelo visoko ceno, ko jih pahne živeti pod terorističnimi režimi.Ne obupujmo nad zmernimi muslimani. Mnogo muslimanov zavrača terorizem, tudi v državah, kjer je uradna retorika izrazito sovražna. Mnogo islamskih učenjakov trdi, da je terorizem, tj. namerno ubijanje nedolžnih za dosego političnih ciljev, popolnoma nelegitimen. Včasih so ti zmerni glasovi deležni nekaj publicitete v zahodnih medijih, večinoma pa ljudje ne upajo govoriti preveč na glas, saj se bojijo groženj teroristov in njihovih podpornikov. Treba je spodbuditi muslimanske politične, religiozne in družbene vodje, da javno obtožijo terorizem in sodelujejo pri zmagi nad terorističnimi skupinami.

James Phillips in James J. Carafano

z dovoljenjem Heritage Foundation objavljeno v Tribunalu, 26. aprila 2007.