Velik trg, majhna oblast

Vdanost Hong Konga viziji velikega trga in majhne vloge države je danes pomembnejša kot kadarkoli prej, saj se vlade po vsem svetu oddaljujejo od svobodnih trgov in zahtevajo večji obseg intervencije v gospodarstvo in večji obseg zaščitniških ukrepov. Omejene države in vladavina prava se tako počasi umikajo neomejenim zakonodajam, narejenim za dosego nekih nejasnih idej "socialne pravičnosti". Proces znižuje pomen lastninskih pravic in svobodnega sklepanja dogovorov v gospodarstvu.
Kompromis je del političnega življenja, vendar v ustavni demokraciji moramo ohraniti, kar George Washington imenuje "sveti ogenj svobode", in sicer za zaščito principov, ki ščitijo življenje, svobodo in zasebno lastnino.
Osrednje pravilo liberalizma je, da omejevanje uporabe moči za zaščito ljudi in lastnine ustvarja ekonomsko in socialno harmonijo. Oziroma, kot je v devetnajstem stoletju zapisal veliki francoski liberalec, Frederic Bastiat: "Vladavina prava, vladavina pravičnosti, vpliv svobode, varnosti, stabilnosti in odgovornosti, omogočajo, da vsak posameznik doseže popolno vrednost in spoštovanje svojega obstoja, človeštvo pa … napredek, h kateremu je namenjeno."
Z liberalnega stališča ekonomski razvoj dejansko pomeni povečanje "obsega učinkovitih alternativ, ki so na voljo ljudem," kot je svoje vrstnike, ki so se zavzemali za državno upravljan razvoj gospodarstva, rad spomnil ekonomist Lord Bauer. Omejevanje trgovanja znižuje osebno svobodo, politizira ekonomsko življenje in znižuje ustvarjanje blaginje. Čeprav ima Hong Kong malo naravnih bogastev, so njegove institucije in privrženost k pravilom svobodnega trga omogočili okvir za mir in napredek.
Vprašanje obsega vplivanja države na delovanje tržišča, ki ga je konec lanskega leta v svojem nagovoru sprožil glavni upravnik Hong Konga Donald Tsang Yam-kuen, ne more biti odgovorjeno brez poznavanja legitimnih nalog države. Podobno ne moremo odgovoriti na vprašanje optimalne velikosti države, niti na vprašanja v zvezi z davčno reformo, če prej ne razčistimo z moralno in s politično filozofijo, kateri želimo pri tem slediti.
Prihodnost Hong Konga ne bo odvisna od stabilnosti davčnih prihodkov, temveč od gladkega prehoda v ustavno republiko, kjer je moč države omejena, individualne pravice pa zaščitene.
Če želi Hong Kong ostati svetilnik ekonomske svobode, država ne sme kloniti pred intervencionističnimi politikami na temelju izgovorov o napredni družbi ali tistih o potrebi po stabilnih virih javnih financ. Vpeljava minimalne plače ne bo pomagala revnim, temveč bo izpodkopala svobodno sklepanje pogodb. Medtem ko uvedba dodatnih davkov na potrošnjo ne bi ohranila bodoče rasti in blaginje Hong Konga, temveč bi pomenila povečanje moči države in skrčenje obsega legalne trgovine.
Kar je najpomembnejše, dajanje več denarja državi pomeni jemanje zasebnemu sektorju in gotovo rast "državne blaginje", ki pomeni večjo odvisnost od države in manj osebne odgovornosti državljanov. Namesto krepitve civilne družbe dobimo šibkejšo socialno strukturo.
Gospod Tsang bi moral razmisliti, kako izkoristiti trg in privatizacijo za znižanje odvisnosti ljudi od socialnega zavarovanja in drugih programov za ohranjanje njihove blaginje. Lastnino in moč izbire je treba krepiti, ne omejevati.
Liberalni ekonomski program zahteva enotne davčne stopnje za vse vrste dohodkov in se nanaša enako na vse državljane. EDS nima lukenj. Bogati in revni plačajo nizke mejne davčne stopnje za financiranje minimalnega obsega državne potrošnje, ki je še v skladu s predpostavkami ekonomske in osebne svobode. Vendar, davčna reforma, kjer imajo ljudje malo oziroma nič glasu v parlamentu, ni legitimna.
Teorija pravi, da davki na potrošnjo spodbujajo varčevanje in investiranje in višajo blaginjo v primerjavi z davki na dohodke. Lahko bi omogočili izvzem plačila davka na tisti del dohodka, ki je privarčevan oziroma investiran. Z rastjo stalnega dohodka bi narasla potrošnja in z njo davčni prihodki. V primeru negativnih ciklov bi država svojo potrošnjo financirala s koriščenjem globalnih finančnih trgov. To ne bi vplivalo na kreditni rating Hong Konga.Torej, obstaja prostor za uvedbo davka na potrošnjo, vendar samo, če bo le-ta zamenjal davke na dohodke. Dodajanje novih davkov na obstoječo davčno bazo bi namreč imelo poguben vpliv na prihodnjo blaginjo in napredek Hong Konga ter bi zatemnilo svetlikajoč žarek njegove ekonomske svobode.

James A. Dorn

z dovoljenjem South China Morning Post objavljeno v Tribunalu, 1. marca 2007.