Tribunalovo oko

Nova ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Marjeta Cotman, je po prvem srečanju s sindikati za nacionalno televizijo izjavila sledeče:

"Socialno varnost moramo pri delavcih ohraniti in zato ne more biti fleksibilnost vezana na malice, regres oziroma na ceno delovne sile. Slovenija je socialna država in bo to tudi ostala."

Izjava odraža veliko mero nerazumevanja osnovnih odnosov, ki se na trgu dela med iskalci zaposlitve in podjetji, ki povprašujejo po delu, dnevno vzpostavljajo. Ministričina izjava je še toliko bolj sporna, ker je bila izrečena ravno v času, ko nas Bruselj opozarja na zelo močno reguliranost trga dela, enako pa govori tudi Indeks ekonomske svobode. Iz povedanega lahko razberemo, da slovenska vlada fleksibilnost trga dela in socialno državo enači z dodeljevanjem privilegijev zaposlenim. Tribunalovo oko pojasnjuje, kam nas tovrstno razmišljanje pelje in zakaj je izjava ministrice sama s sabo v nasprotju.
Fleksibilnost trga dela merimo v dolžini trajanja, ki je potrebno, da iskalec zaposlitve najde službo. Pomeni sposobnost trga dela, da kar se da učinkovito povezuje iskalce zaposlitve s podjetji, ki povprašujejo po delu. Fleksibilnejši je tisti trg dela, kjer proces iskanja poteka hitreje in učinkoviteje.
Obvezno plačilo malice, obvezno plačilo regresa ter obvezno plačilo prevoza na delo so privilegiji zaposlenih, ki povečujejo stroške dela, znižujejo učinkovitost, poleg tega pa povzročajo diskriminacijo med zaposlenimi. Medtem so dodatki na delovno dobo, obvezne odškodnine v primeru prekinitev pogodb za nedoločen čas, obvezne pogodbe za nedoločen čas, dolgotrajni postopki odpuščanja in podobni, privilegiji, ki ščitijo zaposlene na račun brezposelnih. Višji, kot so ti privilegiji, manj imajo brezposelni možnosti za zaposlitev – manj je torej takšen trg dela fleksibilen. Še več, tovrstna privilegiranost zaposlenih podjetjem zvišuje stroške najemanja in odpuščanja delavcev, zaradi česar so prisiljena v manj intenzivno zaposlovanje. Posledično je število brezposelnih višje, kot bi bilo ob normalno delujočem trgu dela brez privilegijev za zaposlene in brez omejitev pri odpuščanju.
Drugi del ministričine izjave se nanaša na socialno državo in zelo lepo odseva napačno prepričanje Slovencev, da je socialna država tista, ki močno ščiti zaposlene in skrbi za brezposelne, pri tem pa najuspešnejšim ne dovoljuje, da imajo bistveno višje plače od drugih, pa čeprav je zaradi njihove uspešnosti zaposlenost mnogo višja in imajo vsi višje plače. Spoštovani, sprašujem vas, ali je bolj socialna država tista z nizkimi davki, visokimi plačami in nizko brezposelnostjo, ali tista z visoko brezposelnostjo, nizkimi plačami, visokimi davki, kjer pa vsi brezposelni dobivajo visoka nadomestila? Odgovor je precej preprost. Prva je bogata država, druga revna. Sledenje zamislim ministrice za delo torej nujno znižuje fleksibilnost trga dela, kar zvišuje brezposelnost in vodi v poslabšanje splošne blaginje državljanov. Njeno razmišljanje je uperjeno proti svobodni in učinkoviti izbiri na trgu dela. Če si torej resnično želimo, da bi bilo v Sloveniji manj brezposelnih, je nujno treba razmisliti v smeri izenačitve možnosti zaposlitve za vse. To pomeni maksimalno oklestiti vse vrste posebnih ugodnosti za zaposlene, odpraviti administrativne ovire pri zaposlovanju in odpuščanju ter znižati izdatke za brezposelne, ki bi povečali njihovo motivacijo, da najdejo novo službo. Ravno nasprotno od izjave ministrice, torej.

Mitja Steinbacher

objavljeno v Tribunalu, 1. februarja 2007.