Svobodometer - januar

Pregled spletnega portala Urada vlade za informiranje, kjer lahko prebiramo vse sprejete ukrepe vlade (http://www.uvi.gov.si/slo/seje-vlade/), pritrjuje ugotovitvi, da imamo vlado širokih pristojnosti in močnega vpliva na delovanje gospodarstva. Tako se v enem samem mandatu katerekoli vlade nabere kupe precej obsežnih knjig različnih ukrepov, ki na posreden ali neposreden način usmerjajo mnoga področja delovanja gospodarstva in našega vsakodnevnega življenja. Ta proces se ponavlja znova in znova, strani novih regulativ pa se merijo v tisočih.
Samo v mesecu januarju je vlada na šestih sejah obravnavala 135 predlogov, poročil, izhodišč. Kot najbolj omejujoče za svobodno in učinkovito delovanje gospodarstva gre izpostaviti: Program za trajen in stabilen razvoj slovenskega avtoprevozništva, Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj tujim državljanom izven EU za leto 2007, obseg reguliranih cen iz Poročila o realizaciji Načrta uravnavanja reguliranih cen za leti 2006 in 2007, koncesije in zavrnitve koncesij za opravljanje dimnikarskih storitev, zavrnitve koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo, Program financiranja proračuna za leto 2007 in urejanje prestrukturiranja industrije sladkorja; med pozitivne pa premik pri pogajanjih z Republiko Irsko in z Veliko Britanijo glede izogibanja dvojnega obdavčenja ter izvajanje licitacij KAD-a in SOD-a.
Program za spodbujanje avtoprevozništva je lep primer, ko interesne skupine dosežejo zase ugodnejšo obravnavo. Program odraža skrb vlade za učinkovit napredek avtoprevozništva, kar precej prozorno zavije v celofan trajnostnega razvoja s poudarkom na varstvu okolja in v ohranjanje tempa zaposlovanja v panogi. Vlada to utemeljuje s prikazom panoge kot ene ključnih pri zadovoljevanju nacionalnih interesov, ki jih tudi definira. Kaj v praksi pomeni, da je določena panoga v nacionalnem interesu? Nič drugega kot dajanje posebnega statusa podjetnikom te panoge na račun tistih, ki delujejo v konkurenčnih panogah. Rezultat takšne posebne zaščite je praviloma neučinkovito delovanje tržnih mehanizmov zaščitene panoge, ki se v končni fazi odrazi v višjih cenah. V primeru avtoprevozništva je najbolj ustrezna rešitev prosta konkurenca med različnimi oblikami tovornega prometa brez vpletanja državnih institucij.
Uredba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o omejevanju zaposlovanja državljanov izven območja EU je že v svojem imenu v nasprotju z osnovnimi načeli svobodne in uspešne družbe. Ukrep pomeni precej močan poseg v avtonomijo zaposlovanja podjetnikov, ki tako ne morejo neomejeno določati želenega obsega zaposlovanja delavcev izven območja EU, ki so praviloma pripravljeni za nižjo ceno ponuditi enako kvaliteto dela, kot ga ponujajo lokalni iskalci zaposlitve. Takšna situacija jim po nepotrebnem zvišuje stroške poslovanja.
Iz poročila o realizaciji načrta o gibanju reguliranih cen izhaja, da javni sektor v najširšem pomenu besede neposredno ali posredno nadzira 17 odstotkov cen, ki so zajete v indeksu cen življenjske potrošnje CPI. Sem sodijo cene, kot so: električna energija za tarifne odjemalce, železniški prevoz potnikov, RTV naročnina, cestnina, dimnikarske storitve, komunalne storitve, t. i. neprofitne najemnine, naftni derivati. Zraven tega velja omeniti vsaj še administrativno določanje cen zdravstvenim storitvam. Vse omenjene cene, razen cestnin in deloma komunalnih storitev, bi morale biti določene na podlagi prostega delovanja ponudbe in povpraševanja, brez neposrednega vpletanja države. Namesto načrta uresničevanja gibanja reguliranih cen pričakujemo načrt prepustitve oblikovanja teh cen tržnim mehanizmom.
Precej močno v nasprotju z načeli učinkovitega delovanja trga in svobodnega gospodarstva je odločitev vlade o predvideni novi izdaji državnih obveznic v višini približno 2,3 milijarde €. Program izhaja iz ideje po harmonizaciji skupnega evropskega denarnega trga in po oblikovanju trga državnih vrednostnih papirjev, t. i. trg MTS Slovenija. Vlada s tem ukrepom uvaja povsem nov trg državnih vrednostnih papirjev, pri čemer povzroča vsaj dve stopnji izpodrivanja. Najprej se izrivanje investicij zgodi na strani ponudbe vrednostnih papirjev. Izdajanje obveznic predstavlja namreč za podjetja precej učinkovit način financiranja investicij. Ker so državne obveznice brez tveganja (default-free), so mnogo bolj konkurenčne od zasebnih. S tem se absorpcijska sposobnost finančnega trga porabi za državne namesto za zasebne vrednostne papirje, podjetja pa so onemogočena pri izdajanju želenih obsegov obveznic in s tem pri nemotenem načrtovanju investicij. Druga stopnja izpodrivanja se pojavi, ko država ta denar, ki ga je dobila z emisijo obveznic, porabi. Bolj kot investira v tržne dejavnosti, močneje izpodriva učinkovitejše zasebno investiranje in obratno.
Vlada je v mesecu januarju podelila oziroma zavrnila kar nekaj koncesij iz različnih področij: dimnikarskih storitev, prirejanja iger na srečo in visokega šolstva. Pri vseh treh dejavnostih gre za klasične primere dejavnosti, ki jih najbolj učinkovito usmerja trg sam. Zraven tega, da politika podeljevanja koncesij vodi v stroškovno neučinkovitost in v kartelizacijo, je nevarna tudi zato, ker omogoča pristransko obravnavo prejetih vlog in spodbuja naraščanje korupcije in klientelizma, to je, ko posamezen posel dobi politično ustreznejši kandidat. Svobodometer pričakuje spremembo zakonodaje, ki bo vsa področja tržne narave prepustila prosti presoji podjetnikom, državo pa umaknila iz mešanja v njihove načrte. S tem končni arbiter uspešnosti delovanja podjetij namesto države postane potrošnik.
Shema za prestrukturiranje industrije sladkorja in ukrepi v zvezi s skupno ureditvijo trgov v sektorju sladkorja znižujejo njegovo učinkovitost. Vlada je v tem primeru zgolj izvajalec skupne kmetijske politike Skupnosti, torej gre odgovornost za omejevanje proste proizvodnje sladkorne pese v prvi vrsti pripisati Evropski komisiji. S centralno-planskim določanjem kvot za proizvodnjo sladkorja po posameznih državah oziroma regijah Skupnosti onemogočamo učinkovito alokacijo resursov industrije sladkorja, s čimer postaja le-ta nekonkurenčna, proizveden sladkor pa dražji. Zakaj? Preprosto, kvote ohranjajo lokalne monopole, kar preprečuje nastanek regionalne specializacije proizvodnje sladkorja znotraj Unije, kar vodi v neučinkovito proizvodnjo.
Pozitiven del ocene delovanja vlade predstavlja napredek pri pogajanjih z Republiko Irsko in Veliko Britanijo o izognitvi dvojnega obdavčenja. Tovrstni ukrepi zvišujejo stopnjo ekonomske svobode in vodijo v intenzivnejše ekonomsko sodelovanje med vpletenimi državami. Kot zelo pozitivno velja označiti tudi politiko paketnega licitiranja KAD-a in SOD-a, ki potrjuje, da lahko država s tržnim pristopom, ko k nakupu posameznih deležev vabi zainteresirane kupce, kateri nato med seboj licitirajo, le-te proda po bistveno višjih cenah kot sicer. Svobodometer verjame, da bosta KAD in SOD z omenjeno politiko prodaje premoženja nadaljevala tudi v prihodnje.
Zraven zgoraj omenjenih aktivnosti vlade, smo v začetku meseca izvedeli tudi za ekskluziven dogovor med ljudmi Ministrstva za zdravje in AMZS-ja o izvajanju nujnih helikopterskih prevozov, ki je bil izveden mimo javnega razpisa. To je lep primer monopolizacije določene popolnoma tržne storitve na podlagi političnih poznanstev, do katerega lahko pride edino takrat, ko je moč odločanja preveč skoncentrirana v rokah posameznikov, v tem primeru vlade. Zgodba se je vrnila na začetek, vlada pa bi naj izvedla javni razpis.
Državni zbor je svojo 24. sejo začel šele 31. januarja, zato bo ocena njegovega dela vključena v naslednji izdaji Svobodometra, ki bo ocenjevala delovanje države v mesecu februarju.
Sklep: ocena stanja ekonomske svobode gospodarstva v mesecu januarju je slabi dve točki, ki jih dajemo izključno zaradi uresničevanja licitacij KAD-a in SOD-a, medtem ko sprejete ekonomsko politične ukrepe vlade ocenjujemo kot zelo omejujoče za učinkovitejše delovanje gospodarstva. Motivov vladnih mož po znižanju njihovega vpliva v gospodarstvu ni opaziti.

Mitja Steinbacher

objavljeno v Tribunalu, 15. februarja 2007.