Staranje prebivalstva - ekonomski cul-de-sac

Slovenijo v prihodnjih letih čaka kar nekaj neugodnih tendenc, ki bi lahko resno ogrozile njeno fiskalno pozicijo in gospodarsko rast. Zaradi dohitevanja stopnje razvitosti najrazvitejših držav je v Sloveniji v prihodnje pričakovati umiritev gospodarske rasti, saj se tako raven fizičnega kapitala kot tudi človeškega kapitala približujeta ravnovesnemu stanju. Poglabljanje fizičnega kapitala se je namreč že v veliki meri zaključilo, investicijska ekspanzija v zadnjem času pa se dogaja predvsem zaradi pospešene gradnje avtocest ter v stanovanjski in poslovni gradnji. Zaradi prekomernega zadolževanja Darsa, pojemanja povpraševanja in dviga obrestnih mer je pričakovati umiritev tudi na tem področju. Nadalje bodo stopnje rasti navzdol potiskala negativna demografska gibanja, ki so posledica nizke rodnosti, podaljševanja pričakovane dolžine življenja in skromnih imigracijskih tokov. Upočasnitev gospodarske rasti v prihodnjih desetletjih je dejstvo, ki se ga moramo zavedati in ga upoštevati pri oblikovanju politik. Kako velik bo ta upad, pa je odvisno predvsem od dejavnikov, na katere ima država le posreden vpliv, to sta inovacijska aktivnost in izboljševanje človeškega kapitala.
Posredni vpliv se vidi v tem, da država oziroma njene politike na dolgi rok ne morejo instrumentalno pospeševati razvoja tehnološkega napredka in rasti kvalitete človeškega kapitala, lahko pa ju s prekomernim in neprimernim vmešavanjem zavira. Prevelik obseg javne potrošnje, velike izgube zaradi neučinkovite porabe javnih sredstev, prekomerna obdavčitev zaposlenih z višjimi dohodki in prevelika regulacija gospodarstva so dejavniki, ki ustvarjalnim gospodarskim enotam neposredno jemljejo sredstva, ki bi se v nasprotnem primeru delno prelila tudi v raziskave in razvoj ter izobraževanje zaposlenih. V tej luči lahko država z umikom iz gospodarstva, zmanjšanjem javne potrošnje, znižanjem davkov, bolj učinkovitim pravnim sistemom in uveljavljanjem ter varovanjem konkurence občutno ublaži postopen upad gospodarske rasti.
Zaradi podaljševanja trajanja življenja in naraščajočih stroškov zdravstvene oskrbe je pričakovati spremembe potrošnega vzorca potrošnikov v smeri izdatkov za zdravstvo in storitev v poznem starostnem obdobju. To bo od gospodarstva terjalo nove spremembe na strani ponudbe, hkrati pa upad domačega povpraševanja po ostalih potrošnih dobrinah, ki sedaj v povprečju izkazujejo višje stopnje rasti produktivnosti. Da bi imela takšna relokacija proizvodnih resursov čim manjši negativni vpliv na gospodarsko rast, bodo morali domači proizvajalci blaga in storitev še intenzivneje izkoriščati prednosti izhodnih tujih neposrednih naložb, outsourcinga in izvoza.
Zavedati se moramo, da se bo kmalu začela upokojevati povojna baby-boom generacija, kar bo občutno obremenilo pokojninski sistem in zdravstveno blagajno. Dodatno situacijo kvari še nizka stopnja rodnosti v preteklosti, zato bodo pritoki mladih generacij na trg delovne sile premajhni glede na rast števila vzdrževanih prebivalcev. Po projekcijah Eurostata naj bi se do leta 2050 število prebivalcev starih od 15 do 64 let s sedanjih 1,410 milijona zmanjšalo na borih 1,050 milijona. Število starejših od 64 pa naj bi se s sedanjih 320 tisoč v istem obdobju povečalo na neverjetnih 600 tisoč. Kljub temu je v Sloveniji dovolj prostora za prebroditev srednjeročnega negativnega šoka intenziviranja upokojevanja povojne generacije, vendar reforme, ki so za to potrebne, od nas terjajo odločnost in hitrost.
Glavni priporočili za oblikovanje spleta ekonomskih politik sta naslednji. Prvič, nekje do sredine 2020-ih lahko s pravočasnimi in korenitimi reformami znatno ublažimo zmanjševanje letnih stopenj rasti tudi za 1 odstotno točko na leto. Med nujno potrebne ukrepe štejemo podaljšanje starosti za upokojevanje, spodbude za zaposlovanje tudi po 65. letu starosti, deregulacijo trga dela, spodbujanje bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja in skrajšanje povprečnega trajanja študija za študente. Drugič, od sredine 2020-ih, ko bi se pozitivni učinki reformnih ukrepov zmanjšali, je na voljo le še demografski instrument povečevanja števila delovno sposobnih ljudi, bodisi preko večje rodnosti bodisi s pomočjo intenzivnejših imigracijskih tokov. Težave na trgu dela in z njimi povezana nujnost reform trga dela in davčne zakonodaje se močno prepletajo tudi z nizko rodnostjo. Pozitivni reformni ukrepi bi zmanjšali perečo brezposelnost med mladimi in posledično spodbudili rodnost v tem ključnem starostnem kohortu. Do sredine 2020-ih bi po takšnem razvoju dogodkov že imeli prvi val delovno sposobne generacije. Dolgoročno bo zaradi neizogibnega staranja prebivalstva rast slovenskega bruto domačega proizvoda toliko bolj odvisna od tehnološkega napredka in rasti človeškega kapitala. Napredek na teh dveh področjih je mogoče doseči le s striktnejšim varovanjem konkurence na trgu, učinkovitejšim delovanjem sodišč, nadaljnjo odpravo administrativnih ovir pri poslovanju, privabljanju tujih neposrednih naložb, izboljšanju infrastrukture, davčni razbremenitvi gospodarstva in krčenju vloge države na vseh področjih. Počasi pa se bo potrebno navaditi na nižje stopnje gospodarske rasti, kakšen avto pred blokom manj in kakšen evro več v šparovčku za starost.

Anže Burger

objavljeno v Tribunalu, 21. junija 2007