Počivaj v miru, Milton Friedman

Milton Friedman, morda največji ekonomist dvajsetega stoletja, je umrl 16. novembra 2006, v starosti 94 let. Tekom njegovega dolgega življenja je imel zadovoljstvo spremljanja, kako se svet obrača v njegovo smer.
Friedman se je rodil leta 1912 v New Yorku, ob koncu dolgega obdobja miru in blaginje. Prva polovica njegovega življenja je bila priča seriji katastrofalnih premikov nazaj: prva svetovna vojna, boljševistični prevrat v Rusiji, vzpon fašizma in nacionalnega socializma, druga svetovna vojna, komunistična prevlada v polovici sveta. Na srečo so Friedmanovi starši zapustili Vzhodno Evropo in s tem ubežali pred tamkajšnjimi kataklizmami.
Tudi v njunem novem domu je bila svoboda na preizkušnji. Uvedba dohodnine na zvezni ravni leta 1913, prva svetovna vojna je naznanila obdobje vladnega planiranja nezaslišanih razsežnosti, kasneje se zgodi prohibicija, New Deal, keynesianska ekonomska politika in predirljiva vera, da lahko država reši vsak problem.
Potem, po koncu druge svetovne vojne, ko je bila mentaliteta obsežnega državnega aparata nespremenjena, je Milton Friedman začel s pisanjem. Najprej je pisal o tehničnih ekonomskih temah, s čimer je postavil temelje kasnejši spremembi v ameriški monetarni politiki. Nato je, sredi navdušenja za Kennedy-jevim New Frontier, izdal Capitalism and Friedom, kjer je predlagal šolske vavčerje, ki bi v šolstvo pripeljali konkurenco, enotno davčno stopnjo, da bi naredil davek na dohodek manj obremenilen in drseče devizne tečaje za izboljšanje mednarodnih financ.
Naslednjih 40 let je Friedman ostal eden najpomembnejših zagovornikov individualne svobode v Ameriki. Imel je kolumno v Newsweeku, predaval je po svetu in se pojavljal na televiziji, kjer je vedno dokazoval prednosti svobodnih trgov in svobodnih družb. Republikanski predsedniki in predsedniški kandidati so ga najemali za svetovalca, vendar je zavrnil nalepko konservativca, in vztrajal pri tem, da je liberalec kakor Thomas Jefferson in John Stuart Mill oziroma libertarec v modernem pomenu besede.
Friedmanovi nasveti so bili iskani po vsem svetu. Najslavneje je v sedemdesetih letih svetoval militantni vladi v Čilu (za to je bil deležen let žaljenja) in komunistični vladi na Kitajskem (za to ni bilo nikomur mar). Na srečo sta ga obe vladi poslušali in sta postali ekonomska čudeža. Čile je danes najbolj razvito gospodarstvo v Latinski Ameriki, Kitajska kapitalistična pot pa je naredila Kitajsko bistveno bolj napredno, kot bi marsikdo v letu 1976, ko je umrl Mao Zedong in ko je Friedman dobil Nobelovo nagrado, sploh lahko sanjal.
V letu 1980 je Friedman razširil svojo publiko z izdajo knjige Free to Choose, ki jo je spremljala televizijska serija hiše PBS. Serijo so spremljali milijoni ljudi, ki so spoznavali delovanje trgov. Eden izmed njih, mladi igralec in bodoči guverner Kalifornije z imenom Arnold Schwarzenegger, je leta 1994 izjavil: "V Avstriji sem opazil, da ljudi skrbi, kdaj bodo prejeli pokojnino. V Ameriki jih skrbi, če bodo uresničili svoj potencial. Friedmanove knjige so mi razložile, kako dinamičen kapitalistični sistem dovoli ljudem, da izpolnijo svoje sanje."
TV šov Free to Choose se je pojavil takoj po nastopu Margaret Thatcher kot predsednice vlade Velike Britanije in tik pred izvolitvijo Ronalda Reagana. Thatcherjeva in Reagan sta predstavljala revolucijo, ki jo je Milton pomagal kreirati: odmik stran od centralnega planiranja in obsežne države k prenovljenemu pojmovanju podjetništva, k svobodnim trgom in k omejeni vlogi države.
To se ni zgodilo samo v Angliji in v Združenih državah. Uspeh svobodnih trgov v Čilu je vplival na ostale države Latinske Amerike, da so se premaknile stran od njihovih dolgih tradicij intervencionizma. Desetletje po Reaganovi izvolitvi je propadel Sovjetski imperij in mnogi novi voditelji vzhodne in srednje Evrope so se izkazali za bralce … Miltona Friedmana.
Estonija je hitro postala po-Sovjetska zgodba o uspehu. Ko je njen mladi predsednik vlade Mart Laar obiskal Washington, so ga vprašali, kje je dobil idejo za njegove reforme v smeri svobodnih tržišč. "Brali smo Miltona Friedmana in F. A. von Hayeka," je bil njegov odgovor. Naslednji uspešen reformist, češki predsednik vlade, Vaclav Klaus, je podobno bil opisan kot "Friedmanovec z ekipo Hayekovcev".
Friedman se je boril proti vsakršnim omejitvam. Bil je intelektualni oče prostovoljne vojske, ko je mladega kongresnika Ronalda Rumsfelda prepričeval naj prevzame vodjo pri naporih, da se to uresniči. In bil je odkrit nasprotnik vojne proti drogam, ki, kot meni Friedman, krši osebne pravice in spodbuja kriminal in korupcijo.
"Moja osrednja tema pri javnem nastopanju," je nekoč izjavil Friedman, "je bila promocija človeške svobode."Danes njegovega glasu več ne slišimo. Toda, med naraščajočo izbiro možnosti šolanja v Ohiu in širše, med ekonomsko liberalizacijo svetovne ekonomije, ni težko videti njegovega dela.

David Boaz

z dovoljenjem Cato Instituta objavljeno v Tribunalu, 1. februarja 2007.