Latinska Amerika: načrt za svobodo

Nekega dne načrtujem izdati svoje spomine, o katerih vam danes še ne bom govoril, toda ko bo prišel ta trenutek, ste lahko prepričani, da bo Heritagevo ime zagotovo zraven.
Ko je leta 1989 nastal FAES [Foundation for Social Studies and Analysis], se je zgledoval po Heritage Foundationu, tej veličastni fundaciji. Ljudje, ki so mi pomagali postaviti na idejah temelječ predsedniški program, so črpali inspiracijo iz programa Mandate for Leadership. In lahko vam zagotovim, da med našimi osmimi leti v vladi nismo smeli razočarati upanja milijonov Špancev po boljši državi.
Zahvaljujem se Heritage Foundationu za povabilo, današnjo priložnost pa bom izkoristil za to, da javno izrazim svoje občudovanje in hvaležnost za njihovo delo branjenja idej in vrednot svobode in demokracije.
Danes [27. aprila, op.p.] smo tukaj, da vam predstavimo pomemben del našega dela, ki je rezultat sodelovanja velikega števila različnih ljudi in organizacij na obeh straneh Atlantika. Ljudi in organizacij, ki verjamejo, tako kot mi, da svoboda poganja napredek. Vsi ti so trdno predani ideji svobode, življenjskim principom in vrednotam Zahoda.
Zakaj FAES predstavlja poročilo o Latinski Ameriki ravno v teh dneh? In zakaj ga predstavljamo ravno tukaj, v Philadelphiji, skupaj z vsemi prijatelji, ki so se zbrali na Heritagovem 30. Resource Bank Meetingu? To vam bom na kratko poskušal obrazložiti.
Mi verjamemo v vrednote Zahoda. To so univerzalne vrednote, ki temeljijo na posebnem konceptu posameznika kot svobodnega in odgovornega bitja. Njegova dostojanstvo in temeljne pravice imajo prednost pred katerim koli političnim sistemom. Demokracija, vladavina prava, človekove pravice in osebna svoboda so načela, ki krepijo Zahodni svet.
Korenine Zahodnega sveta so globoko zakoreninjene v grško-rimski dediščini in židovsko-krščanski tradiciji. Zahod je ustvaril razsvetljenstvo, danes pa zahvaljujoč svobodni ekonomiji doživlja napredek. Zahod ni geografski izraz, ampak sistem vrednot. Te vrednote so se rodile na Zahodu, vendar so univerzalne, saj temeljijo na človekovem dostojanstvu.
Verjamemo v enakost pred zakonom, zaradi česar kritiziramo pozitivno diskriminacijo [politika zagotavljanja privilegijev skupinam ali posameznikom, ki so bili tradicionalno diskriminirani, op.p.]. Ker trdno verjamemo, da imajo ženske enake pravice kot moški, branimo njihovo dostojanstvo v vsaki državi, ne glede na njihovo versko pripadnost. Verjamemo, da je korupcija v naših državah nesprejemljiva. Zaradi tega se moramo boriti proti njej tudi v Latinski Ameriki. Tukaj namreč predstavlja enega glavnih razlogov pomanjkanja. V Philadelphiji, Londonu, Madridu uživamo v neodvisnem sodstvu, svobodi govora in verski svobodi, toda braniti in podpirati jih moramo tudi v Caracasu in Havani.
Ko že govorim o Kubi, bi rad dodal nekaj opazk. Na tej hemisferi je Kuba neka anomalija. Nikoli ne smemo odnehati z našimi napori, da bi Kubancem prinesli svobodo, in nikoli ne smemo pozabiti na tiste, ki se na otoku borijo za svobodo. Želimo, da bo Kuba prišla v demokracijo in ne v naslednjo tiranijo. Kubi želim tisto, kar želim svoji domovini, in to je svobodo, demokracijo in napredek.
Berlinski zid je padel zahvaljujoč pogumu, predanosti in viziji posameznikov, podobnih Ronaldu Reaganu, Margaret Thatcher in papežu Janezu Pavlu II. Vsi trije so primer moči svobode, ki je sposobna podirati zidove, in to se bo zgodilo tudi na Kubi.

ZAHODNE KORENINE
Latin America: An Agenda for Freedom temelji na jasni premisi: Latinska Amerika je pomemben del Zahoda.
Nasprotniki odprtih in svobodnih družb želijo danes zanikati to dejstvo. Obstajajo sile, ki si prizadevajo, da bi celotno regijo pregnali iz sveta napredka. Obenem pa želijo celotno regijo nahujskati proti ostalemu svobodnemu svetu. Latinski Ameriki poizkušajo odreči njene Zahodne korenine tudi nekateri v Evropi in Združenih državah Amerike. To pa je nevaren trend, proti kateremu se je treba boriti.
Verjamemo tudi v pomembnost idej, saj smo prepričani, da iz njih izhajajo posledice. Latin America: An Agenda for Freedom tako ponuja nekaj idej, kako se ubadati z glavnimi problemi, ki grozijo regiji in jo ovirajo pri njenem razvoju.
Verjamemo, da ima Latinska Amerika zmožnost, da z močjo svobode in demokracije zasede svoje mesto med vodilnimi demokracijami in svobodnimi nacijami sveta. Če vzamemo v ozir trenutne svetovne grožnje, je trdna postavitev Latinske Amerike na Zahod ključna za preživetje naših vrednot in svobode. To bi moral biti interes in skupni cilj tako Združenih držav Amerike, kot tudi Evrope.
Učinkovito sodelovanje Latinske Amerike v okviru Zahoda je v prvi vrsti odvisno od volje Latinoameričanov samih. Vendar je tudi pomembno, da glavni zavezniki in partnerji Latinske Amerike prispevajo svoje v njeno popolno umestitev v skupino naprednih demokracij.

IZBIRA POTI DO BLAGINJE
Zgodovina razkriva, da je Latinska Amerika sposobna doseči raven blaginje in svobode, ki prevladujeta v večini razvitih držav. Danes se mora Latinska Amerika odločiti. Dve poti sta odprti in vodita v nasprotni smeri.
Prva pot vodi do odprtosti k ostalemu svetu, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in svoboščin in trdne vladavine prava. To je pot, ki so jo prepotovale uspešne države. To je pot, ki privablja investicije, ustvarja podjetja, proizvaja delovna mesta in zmanjšuje revščino. Ta pot je pot, ki ponuja priložnosti in upanje za ljudi. Na kratko, to je pot, ki vodi do uspeha, napredka, demokracije in svobode.
Druga pot vodi stran od odprte, svobodne in uspešne družbe. Zgodovina ponuja dovolj primerov, da vemo, kam ta pot vodi. Tisti, ki danes zagovarjajo to pot, sledijo zastarelim idejam, ki so v dvajsetem stoletju ustvarile le trpljenje in bedo. Ti želijo ustvariti »socializem 21. stoletja«, kot naslednika socializma, ki je v dvajsetem stoletju povzročil gorje in zatiranje. Te ideje se v Latinski Ameriki ponovno pojavljajo na površju, svojo potrditev pa dobivajo celo na volitvah.
Menim, da je prišel čas, da Latinska Amerika uporabi moč idej in izbere prvo pot, to je tisto, ki vodi do blaginje, svobode in demokracije.

TRDNE INSTITUCIJE IN VLADAVINA PRAVA
Latinska Amerika potrebuje stabilne demokracije, zgrajene na stabilnih temeljih. Pri tem se ne razlikuje od ostalega sveta, kjer je razvoj svobodnega in naprednega naroda odvisen od temeljnih soglasij, ki jih ohranjajo pri življenju.
Jamstvo za svobodo in napredek leži v sistemu močnih in homogenih institucij, do katerih imajo posamezniki lahek dostop. Da bi prišli do takšnih institucij, je potreben temeljni konsenz in jasna ter čvrsta pravila. Oblast mora biti rezultat točno tistih pravil, ki jih vsi sprejmejo in ne obratno.
Samo države z zdravimi institucijami dosegajo nenehno gospodarsko rast in vzdržen razvoj. Pri tem ni nobenega razloga, zakaj tega ne bi dosegli tudi v Latinski Ameriki Skupaj z vitko, a močno državo, ki bo sposobna izvrševati svoje glavne naloge. To je, da Latinoameričanom zagotovi pravice in svobodo.
Tudi proti revščini se lahko v Latinski Ameriki učinkovito borimo. Ni nobenega zgodovinskega prekletstva, ki bi Latinsko Ameriko obsojalo na pomanjkanje bogastva in dohodka, kakor tudi ne na nepravičnost.
Vzdržen gospodarski razvoj zahteva makroekonomsko disciplino in trenutno Latinska Amerika uživa takšno stanje. Vendar je makroekonomska disciplina le ena od nujnosti blaginje.
Drugim enako, če ne celo bolj, pomembnim pogojem, je treba zadostiti. Obstajati mora zakonodaja, ki bo varovala zasebno lastnino, in stanje spoštovanja sklenjenih pogodb. Gospodarstva Latinske Amerike se morajo nadalje odpreti zunanjemu svetu, saj to zagotavlja konkurenčnost, inovativnost in učinkovitost.
Pravosodna varnost je nujen pogoj blaginje. Zajamčene morajo biti lastninske pravice vseh državljanov in podjetij, kot mora biti zajamčeno spoštovanje vseh prosto sklenjenih pogodb. Državno razlaščanje učinkuje kot strahotna zavira za investitorje. Brez pravih oblik garancij, ljudje ne bodo investirali prihrankov v države, kjer so pretekle oblasti razlaščale. Zaupanje je pogoj za rast.
Idealno bi bilo izvesti ustavne reforme, ki bi vključevale učinkovite mehanizme za spoštovanje lastninskih pravic in sklenjenih pogodb, v neke vrste magna carti.

DELOVANJE ZA LEPŠO PRIHODNOST
Prihodnost Latinske Amerike je brez vsakršnega dvoma v rokah Latinoameričanov samih. Oni sami morajo skupaj s svojimi prijatelji delovati za svetlejšo prihodnost. To je eden glavnih poudarkov dokumenta [Latin America: An Agenda for Freedom, op.p.], ki ga danes prikazujemo.
Ljudje pozabljajo, da je država državljanov, ideal demokratičnega naroda, tudi ideal vseh narodov Latinske Amerike. To je načelo, ki združuje ves Zahodni svet. Zaradi tega podpiram, da Latinska Amerika naveže še tesnejše stike z Združenimi Državami Amerike. Podpiram tudi prosto trgovino med Amerikami in Evropo v Atlantskem področju napredka [Atlantic Area of Prosperity], ki bi bilo odprto tudi ostalim državam sveta.
Trgovina je izredno orodje svobode in napredka. V tem pogledu so napori predsednika Busha in njegove administracije, da še okrepi poslovne vezi z Latinsko Ameriko, hvale vredni.
Prosta trgovina z Latinsko Ameriko je cilj, ki je vreden investiranega političnega kapitala. Prosta trgovina je zaničevana tako s strani populistov iz Latinske Amerike, kot tudi dela levičarjev iz Združenih držav in Evrope. Toda znano je, da je prosta trgovina spodobna politika, saj poganja napredek preko svobode do izbire.
Združene države bi morale biti glavni partner, ki bi regiji zagotavljal ekonomski in demokratični napredek. Zaveza z Latinsko Ameriko, s svobodo, demokracijo in prosto trgovino pa mora biti dvostranska politika Združenih držav. Uspešne politike morajo temeljiti na uspešnih idejah in sam ne poznam boljših političnih idej, kot tistih o svobodi.
Ideje, ki morajo biti podkrepljene z učinkovitimi politikami, so: politike in ideje svobode, zahodnih vrednot, ameriških krščanskih korenin in borba proti revščini skozi gospodarsko rast. Predvsem pa odločnost, da model odprte, demokratične družbe prevlada nad populističnimi grožnjami.
Skupni cilj zmage nad agendo »socializma 21. stoletja« zahteva posedovanje občutka odgovornosti. Poudarek naj bo raje na tem, kar povezuje in ne na tem, kar ločuje.
Na podoben način se morajo politične sile Latinske Amerike, ki delijo te principe, odpreti novim oblikam medsebojnega sodelovanja in povezovanja, saj bodo le tako sposobne ustvariti zmagovalno demokratično alternativo vsem vladam v regiji.
Če je Latinska Amerika pomemben del Zahodnega sveta, si ne moremo privoščiti udobja in prepustiti celotne regije rokam totalitarnih režimov. Moramo ukrepati in združiti sile proti tistim, ki ne verjamejo v ideje, ki jih sprejemajo svobodne družbe. Evropejci in Američani imajo moralno dolžnost, da podpirajo vsako pobudo, ki prinaša najboljše v demokraciji.
V Latinski Ameriki je eden takih primerov Kolumbija. Kolumbija je demokratična država s spodobno vlado. Vendar kolumbijsko demokracijo ogrožajo tako teroristične skupine, kot tudi gverile, povezane z drogami. Kolumbija si zasluži našo popolno podporo. To je naša moralna dolžnost, je pa tudi v našem interesu, če želimo ohraniti svobodo.
Margaret Thatcher in Ronald Reagan sta sanjala o transatlantskem območju, ki bo zagovornik svobode za vse človeštvo. In te sanje so še vedno žive. Morajo nas spodbuditi, da pri tem ne bomo izpustili Latinske Amerike.
V trenutnih razmerah nenehnih groženj in tveganj bi storili največjo napako izjemno velikih dimenzij, če se ne bi zmenili za prihodnost regije. Pomembno je, da v Latinski Ameriki pomagamo zgraditi mrežo političnih institucij, strank in posameznikov, ki jim svoboda pomeni najvišjo vrednoto.
Če bomo zmogli sprejeti ta izziv, bo uspeh zagotovljen. Zgodovina nam dokazuje, da se svobodo lahko doseže, toda le pod pogojem, da ustrezne odločitve prevzamejo tisti ljudje, ki resnično verjamejo vanjo.
Latinska Amerika ničesar ne zanika. Vsi vemo, da je tukaj ostalo še veliko dela, ki ga je treba opraviti, in da do blaginje ne obstaja nobena bližnjica. Vemo, da sta svoboda in blaginja možni tudi v vsej Latinski Ameriki in da bo uspeh prišel, če bomo vzdržali pri našem delu širjenja idej odprtosti, demokracije in svobode. Trdno smo prepričani, da je ta projekt možno izpeljati.V fundaciji FAES vemo, da ideje potrebujejo predane posameznike, ki jih bodo širili in želi njihove sadove. Zato smo odločeni, da bomo sodelovali z našimi prijatelji v Latinski Ameriki in tudi izven regije, še posebno s Heritage Foundationom. Saj smo le tako lahko prepričani, da bodo ideje svobode, demokracije in pravičnosti prevladale po celotnem ameriškem kontinentu.

José Maria Aznar

z dovoljenjem The Heritage Foundation objavljeno v Tribunalu, 7. junija 2007