Tribunalovo oko

Janez Janša, premier Vlade Republike Slovenije, je 13. novembra 2007 v intervjuju za
Radio Ptuj izjavil:

»Nastalo situacijo bomo v prihodnje še analizirali, vendar lahko že zdaj
rečem, da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade.«

»Na prvi pogled se zdi večina stvari zelo preprostih. Recimo, nedvoumno drži, da je začetek prve svetovne vojne povzročil atentat, ki ga je nad avstro-ogrskim prestolonaslednikom Franzem Ferdinandom storil Gavrilo Princip. Prav tako bi težko oporekali tezi, da napade astme, med drugim, povzroča pretirano fizično naprezanje.«

Če se tem istim stvarem malo bolj posvetimo, kaj hitro spoznamo, da je takšno površinsko gledanje na stvari preveč poenostavljeno, praviloma pa tudi ne daje pravilnih odgovorov. Tako je uboj prestolonaslednika in njegove žene le sprožil vojno napoved, medtem ko so pravi razlogi, ki so pripeljali do te morije, globlji in večplastni in datirajo vse do Napoleonovega poraza iz leta 1815. Na hitro in malo poenostavljeno pa bi jih lahko strnili v politične, ekonomske, nacionalistične, kulturne in verjetno še kakšne.

Podobno je z astmo, pri tem pa njeni dejanski razlogi, ki jo povzročajo, niti še niso v popolnosti razumljeni, tako da se domneva, da jo v največji meri povzročajo dedni dejavniki in dejavniki iz okolja, kot so razne alergije.

Tako trčimo ob bistvo današnjega komentarja, to je razlikovanja med povodom za nastanek določenega dejanja in razlogi, ki so pripeljali do tega istega dejanja. Ko pa k temu dodamo še posledice kot končni rezultat nekega dejanja, lahko zmeda zaradi napačne uporabe pojmov postane popolna, možnost zlorab in zavajanja pa neomejena. Obstaja veliko takšnih primerov, kjer si predvsem politiki prikrajajo rezultate sebi v prid. Tako recimo večkrat slišimo, da država povzroča gospodarsko rast ali pa da fiskalna politika nima vpliva na inflacijo. V takšnih razpravah postane védenje o temeljnih razlikah med pojmi, kot so povod, razlog in posledica, nujno.

O povodu in dejanskih razlogih za vojno morijo smo že pisali zgoraj, verjetno pa tudi posledic te morije ni težko spregledati. Podobno je tudi v primeru astme. Praksa pa kaže, da obstaja precej nejasnosti na področju ekonomije. Poglejmo primer.

V zadnjem času večkrat slišimo tezo, da je treba zasluge za 5.9-odstotno gospodarsko rast pripisati državi, v enem izmed svojih dokumentov pa na Ministrstvu za finance tudi bolj natančno omenjajo, da veljajo javna naročila za »pomemben generator gospodarske rasti«, kar samo po sebi kliče po krajši razpravi o razlogih za gospodarsko rast. Če velja, da je treba torto najprej speči, da se jo lahko razreže na kose in podeli, velja podobna relacija tudi v gospodarstvu. Dohodek je treba najprej ustvariti in šele potem ga je možno razdeliti in del nameniti tudi za državno potrošnjo.

Kje torej iskati potencialni državni prispevek pri tem? Nekako mi najprej pade na misel državna potrošnja, kamor spadajo tudi javna naročila in ki v Sloveniji presega 45 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ker se ta v veliki večini financira s pomočjo davkov, torej s pomočjo prisilno odvzetega dohodka posameznikov, ki jo državi omogoča njena moč prisile in sankcioniranja, vpliva to izključno na zamenjavo zasebne potrošnje za državno. Državni aparat namreč zmanjšanje kupne moči posameznikov nadomesti s svojo potrošnjo, v nasprotnem primeru bi namreč ta isti znesek potrošili posamezniki sami. Celo več, saj je empirično potrjeno, da povečanje državne potrošnje ne kompenzira v celoti zmanjšanja zasebne potrošnje, zaradi česar pravimo, da nastaja mrtva izguba.

Država pa sodeluje v gospodarstvu tudi kot lastnik podjetij in drugega realnega premoženja. Vendar je tudi v tem primeru njen prispevek h gospodarski rasti manjši, kot bi bil sicer. Podjetja v pretežni državni lasti so se namreč po celem svetu, ne le pri nas, izkazala za zelo neučinkovita in to prvenstveno zaradi njihovih ciljev, ki bolj zasledujejo politične interese tistih, ki jih nadzirajo.

Državnemu aparatu tako preostane izključno možnost vplivanja na dejavnike, ki vodijo do uspešnega gospodarstva. Ekonomska stroka si je enotna, praksa pa to potrjuje, da bo gospodarstvo uspešno le ob učinkovitem delovanju pravne države, spoštovanju lastninskih pravic, nizkih davkih, majhni administraciji in prosti trgovini. To so dejavniki, ki podjetja spodbujajo k investicijam v izboljšanje tehnologije, kar jih dela bolj učinkovite, vsem nam pa prinaša višjo gospodarsko rast.

Tega izpita pa slovenska država zaenkrat še ni opravila. Tako pa lahko zaključim, da kot bi bilo napačno razloge za pojav prve svetovne vojne in astme zreducirati na en sam dogodek (atentat oziroma pretirano aktivnost), tako bi bilo tudi napačno del rezultatov (državna potrošnja), torej posledic gospodarske rasti, pripisati razlogom gospodarske rasti.

Matej Steinbacher

objavljeno v Tribunalu, 22. novembra 2007