Prihodnost gibanja za svobodo

Dr. Barbara Kolm, ste ena izmed ustanoviteljev European Resource Banka (ERB). Lahko našim bralcem razkrijete nekaj ozadja, zakaj ste se skupaj z dr. Stanchevim, dr. Garrellom in dr. Bouillonom odločili, da začnete s projektom povezovanja evropskih think tankov v eno veliko družino?

Ključna gonilna sila pri izgradnji ERB-ja je bila zbrati evropske inštitute, ki se zavzemajo za svobodna tržišča z namenom izmenjave znanja, komunikacijskih metod, da se drug od drugega učimo in se razdelimo delo, vse z namenom še bolj učinkovitega boja za naše skupne vrednote, ki so osebna svoboda in svobodna tržišča. Tako namreč lahko dosežemo boljše razmere za življenje in hitrejši ekonomski razvoj. Za dosego tega cilja je treba združiti moči, izmenjati najboljše prakse, izkušnje, znanje. Skratka, da med seboj izmenjamo pristope, ki jih pri vsakodnevnih prizadevanjih za svobodnejša gospodarstva in s tem za boljši svet uporabljamo. Moramo se srečati, pogovarjati, povezovati, učiti in deliti izkušnje. To je namen ERB-ja.

Bi torej pritrdili temu, da je vzpostavljanje novih povezav med think tanki ključno, če želimo biti uspešnejši v boju za več svobode?

Točno tako. Izgradnja in vzdrževanje povezav med think tanki svobodnih trgov sta ključna; je edini način učinkovite izmenjave mnenj, negovanja poznanstev in s tem vzpodbujanja občutka pomembnosti večne pazljivosti pri obrambi svobodnih trgov kot najboljše poti do svetlejše prihodnosti. Na srečanjih ERB-ja se vsi umaknemo stran od našega vsakodnevnega dela in se posvetimo bolj strateškemu razmišljanju ter se učimo postati še bolj profesionalni in učinkoviti pri vodenju think tankov. Moramo se naučiti, da ne gre za odkrivanje tople vode temveč za izmenjavo znanja.

Menite, da bi vplivni akademiki, ki se zavzemajo za laissez faire gospodarstvo, torej za svobodna tržišča, morali združiti moči s predstavniki think tankov, skratka da bi to bil recept za omejitev moči naših držav?

Natanko to je eden izmed ciljev ERB-ja. Ti dve skupini, intelektualce in podjetnike z idejami, moramo spraviti skupaj. Think tanki ne morejo živeti brez intelektualnega dela akademikov in akademiki potrebujejo podjetnike z idejami, ki nato 'prodajajo' oziroma promovirajo te ideje občinstvu. O pomenu minimalnega vpletanja države v ekonomijo je treba vedno znova debatirati in vedno znova je treba iskati rešitve, se pogovarjati o načinih skupnega nastopanja, učiti biti uspešnejši in nenazadnje ponuditi konkretne predloge iz različnih področij ekonomske politike. Le tako lahko postanemo boljši in vplivnejši mnenjski voditelji.

Kako je pa kaj z mediji? Pri tem mislim na to, da je treba o našem delu tukaj na ERB-ju seznanjati ljudi in pripeljati naše rešitve med širše občinstvo. Kolikor sem opazil, mediji še niso v prvem planu. Gre bolj za izgradnjo sodelovanja med predstavniki think tankov. Kakšni so torej načrti, kar se tiče prisotnosti medijev na prihodnjih ERB-jih?

Imate prav. Ko sta dr. Pierre Garello in dr. Krassen Stanchev organizirala prvi ERB smo bili še majhna skupina inštitutov, ki pa je danes prerasla število 250 predstavnikov iz mnogih think tankov iz vseh koncev Evrope in tudi izven. Mreža se razvija in postaja vse močnejša; smo že v fazi, ko je treba k sodelovanju povabiti tudi novinarje. Druge možnosti ni, saj imajo mediji pomembno vlogo pri izobraževanje ljudi glede kreposti svobodnih trgov. Ta ERB je že imel panel na temo komunikacij, kjer so novinarji razglabljali o uspešnem javnem nastopanju. Zgodil se je torej premik v smeri, ko bomo na ERB-jih gostili vedno več novinarjev. Morajo videti, kako se naša mreža prijateljev svobodne družbe razvija. To bo pomagalo razširjati naše ideje, našo misijo, stvari, za katere se borimo. Mreža prijateljev minimalne države se mora okrepiti tudi z večjo prisotnostjo novinarjev.

Menite torej, da bi jih bilo treba izobraziti o pomenu svobodnih trgov?
Da, na nek način gre za izobraževanje, sama bi to morda imenovala razširjanje znanja in informacij. Ameriški inštituti so na tem področju že veliko naredili. Iz njihovih izkušenj sodelovanja z novinarji, kjer jih do te mere omrežijo, da postanejo zavezniki gibanja pri širjenju osebne svobode, zasebne iniciative in manj državnega vpletanja, bi se morali učiti. Nekateri evropski inštituti so že naredili nekatere korake v tej smeri, vendar je treba še veliko postoriti, da bi pritegnili še ostale. Najpomembneje je povabiti vse, ki verjamejo v osebno svobodo in minimalno vlogo države – tudi politike, ki bodo na koncu sprejemali nujne reforme v smer svobodnih tržišč. Samo na tak način bodo naše ideje uspele. To je bil že četrti ERB in z naslednjimi bo naše gibanje postajalo vedno močnejše. Tako močno, da bo vsak razumel pomen osebne svobode in ničnega vpletanja države v gospodarstvo. Veselim se že naših naslednjih srečanj.

Intervju z Barbaro Kolm

objavljeno v Tribunalu, 27. septembra 2007